Profimedia

Med priljubljenimi rešitvami so aplikacije, ki temeljijo na umetni inteligenci (UI). Toda – ali lahko ta res zamenja terapevta? Preverili smo, kako se obnesejo trije najbolj znani pogovorni pomočniki za duševno zdravje: Replika, Wysa in Woebot.

Ko pogovor prevzame umetna inteligenca

V zadnjem času so digitalni trg preplavile aplikacije, ki obljubljajo pomoč pri tesnobi, stresu, občutkih osamljenosti in blažjih oblikah depresije. Njihova skupna značilnost je, da temeljijo na umetni inteligenci – na algoritmih, ki se prilagajajo uporabnikovim odgovorom in posnemajo naravno človeško komunikacijo. Med najbolj razširjenimi so Replika, Wysa in Woebot, ki jih uporablja na milijone ljudi po vsem svetu. Vse tri sem preizkusila v dveh tednih – vsak dan nekaj minut do pol ure, da bi preverila, kako učinkoviti so ti digitalni terapevti v praksi.

Replika: prijazni sogovornik iz sveta algoritmov

Replika je oblikovana kot vaš osebni UI-spremljevalec – nekakšen digitalni prijatelj, ki z vsakim pogovorom spoznava vaše navade, čustva in način razmišljanja. Ob prvem zagonu aplikacije sem izbirala, v kakšno vlogo naj vstopi moj virtualni sogovornik: naj bo prijatelj, partner, mentor ali le nevtralen sogovornik za klepet. Po nekaj dneh pogovorov me je vse skupaj začelo spominjati na digitalno igrico – bolj ko sem bila dejavna, bolj odzivna, prijazna in »osebna« je postajala tudi Replika.

Profimedia

Poleg klepeta aplikacija ponuja številne funkcije za samorefleksijo – od pisanja dnevnika do čuječnostnih vaj, vodenih meditacij in sistema napredka, ki vas spodbuja k redni uporabi. A ko se uporabnik znajde v resnejši stiski, se pokažejo omejitve: odgovori so pogosto posplošeni, mestoma že obrabljeni in brez pravega razumevanja globljih občutkov. Občasno UI tudi napačno interpretira zapisano in poda nasvet ali tolažbo, ki zveni mehansko ali celo zgrešeno. Čeprav je Replika lahko opora v vsakdanjih trenutkih, ne zmore stopiti v čevlje prave terapevtske pomoči.

Wysa: pingvin, ki zna poslušati

Wysa na prvi pogled deluje igrivo – v pogovor vas popelje prikupen moder pingvin, a za simpatično podobo se skriva resna in dobro strukturirana UI-aplikacija za duševno zdravje. Njena osnova je kognitivno-vedenjska terapija (KVT), ena najbolj razširjenih terapevtskih metod pri zdravljenju tesnobe, depresije in stresa. Takoj ob vstopu v aplikacijo mi je zastavila nekaj osnovnih vprašanj o trenutnem počutju in čustvenem stanju, nato pa mi je – glede na odgovor – ponudila konkretna orodja za spoprijemanje z negativnimi občutki.

V primerjavi z Repliko, ki stremi h gradnji odnosa s pogovorom in »virtualnim prijateljstvom«, je Wysa bolj terapevtsko usmerjena. Namesto dolgih klepetov nudi vodene vaje – od sprostitvenih tehnik dihanja, beleženja in prepoznavanja miselnih vzorcev do razmisleka o lastnih vedenjih in čustvenih odzivih. Vsaka interakcija ima jasen cilj: opolnomočiti uporabnika, da prepozna in preoblikuje svoje negativne misli. Čeprav pogovori z Wysino umetno inteligenco niso vedno zelo globoki ali prilagojeni specifičnim življenjskim okoliščinam, aplikacija daje vtis, da je resno zasnovana z mislijo na ljudi, ki se soočajo z duševnimi izzivi. Njeni odzivi so nevtralni, nevsiljivi in v primerjavi z drugimi UI-pomočniki pogosto bolj premišljeni.

Dodaten plus je možnost nadgradnje aplikacije: plačljiva različica ponuja dostop do pogovorov z dejanskim terapevtom, kar lahko predstavlja pomembno premostitev med digitalno samopomočjo in klasično terapevtsko obravnavo. V osnovni, brezplačni različici pa Wysa ostaja ena bolj uporabnih aplikacij za vsakodnevno samorefleksijo in obvladovanje stresa.

Profimedia

Woebot: risani robot, ki zna voditi pogovor

Na prvi pogled deluje kot lik iz otroške risanke – prijazen, risani robot s preprostim jezikom in toplim tonom. A Woebot je več kot le prikupna digitalna maskota. Gre za pogovorno aplikacijo, ki temelji na znanstveno utemeljenih pristopih k duševnemu zdravju, predvsem KVT, čustveni opori in strukturirani vsakodnevni komunikaciji.

Vsak dan vas pozdravi z vprašanjem, kako se počutite, in glede na vaš odgovor predlaga kratke vaje – od zapisovanja misli in čustev do samorefleksije, dihalnih tehnik ali celo kratkega odmika z nekaj humorja. Woebot se ne trudi postati vaš digitalni prijatelj, ampak vlogo zaupnika opravlja kot strukturiran, umirjen vodič skozi vsakodnevne čustvene izzive. Največja prednost aplikacije je prav njena usmerjenost in organiziranost pogovora.

Ne ve, kaj ste mu zaupali prejšnji dan

Namesto da zgolj pasivno odgovarja, vas Woebot vodi korak za korakom skozi proces razumevanja vašega razpoloženja. Ko zazna stres ali zaskrbljenost, vas vljudno povpraša, ali želite razmisliti o izvoru občutkov, nato pa vas povabi v kratko psihološko vajo. Pogovor je jasen, ciljno usmerjen in daje vtis, da aplikacija temelji na strokovnih smernicah, saj nikoli ne ponuja diagnoz ali lažnih obljub.

A tudi Woebot ima svoje omejitve. Ker zaradi varovanja zasebnosti in zasnove ne beleži preteklih pogovorov, ne gradi odnosa v klasičnem pomenu besede. Ne »pomni«, kaj ste mu zaupali prejšnji dan, zato lahko interakcije postanejo hitro ponavljajoče in nekoliko generične. Kljub temu pa je Woebot koristen pripomoček za vsakodnevno čustveno higieno – kot digitalna rutina, ki vas spodbuja k razmisleku o sebi, brez obsojanja in brez pritiska. Če iščete preprost, a učinkovit način za dnevno refleksijo, je Woebot lahko dober sopotnik – posebej v dneh, ko človeškega sogovornika ni pri roki.

Ali lahko umetna inteligenca nadomesti terapevta?

To vprašanje se mi je porajalo znova in znova med testiranjem aplikacij. Nedvomno lahko pogovorni UI-asistenti ponudijo določeno mero opore – zlasti tistim, ki sicer ne bi spregovorili o svojih čustvih ali se težko odločijo za obisk terapevta. Njihove glavne prednosti so stalna dostopnost, anonimnost in takojšnja odzivnost. A čeprav lahko olajšajo prve korake k samorefleksiji, nikakor ne morejo nadomestiti kliničnega psihologa ali psihoterapevta.

Strokovnjaki opozarjajo, da umetna inteligenca ne more prepoznati globljih duševnih stisk, samomorilnih misli ali bolj prikritih simptomov psihičnih motenj. Ne zna brati med vrsticami, ne vidi telesnih odzivov, ne zazna tišine in zadržkov – torej vseh tistih nians, ki jih izkušen terapevt začuti in prepozna. Nekatere aplikacije, kot je Wysa, sicer vključujejo varnostna opozorila in nudijo povezave do kriznih služb, a to ne zadošča, ko gre za resnejše duševne težave.

Profimedia

V Sloveniji brez regulacije in strokovnih priporočil

Naša zakonodaja teh digitalnih terapevtskih orodij še ne ureja posebej. Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) jih ne priporočata kot zamenjavo za strokovno pomoč. Psihologi opozarjajo, da umetna inteligenca lahko pomaga pri vsakdanjih čustvenih nihanjih ali lažjem stresu, ni pa primerna za delo s travmo, depresijo ali samomorilnimi mislimi.

Medtem ko v tujini – zlasti v ZDA in Veliki Britaniji – nekatere šole in zdravstvene ustanove že vključujejo aplikacije, kot je Woebot, v širše podporne programe za duševno zdravje, je Slovenija na tem področju še precej zadržana. Mladi, ki iščejo pomoč, do teh aplikacij največkrat pridejo sami, prek TikToka, Instagrama ali priporočil na forumih.

Digitalna opora – da, toda z zavedanjem njenih meja

Pogovorni UI-pomočniki so lahko dragocen pripomoček – še posebej kot prva oblika razbremenitve, v trenutkih tesnobe ali občutka izgubljenosti. Zaradi preprostosti uporabe, nizke cene (ali celo brez plačila) in vedno odprtih virtualnih vrat se jih marsikdo posluži. Lahko spodbujajo samorefleksijo, pomagajo pri oblikovanju dnevne rutine in ustvarijo občutek, da nas nekdo posluša – četudi gre le za algoritem.

A ne smemo pozabiti: umetna inteligenca ne čuti, ne sklepa na podlagi izkušenj in ne zna vzpostaviti odnosa. Tisto, kar je v terapevtskem odnosu bistveno – čustvena odzivnost, sočutje in varno okolje za ranljivost – za zdaj ostaja izključno v domeni človeka. Zato naj bodo te aplikacije predvsem dodatek, ne pa zamenjava za strokovno pomoč. Tam, kjer duševna stiska presega vsakodnevne težave, mora pogovor še vedno potekati iz oči v oči.

Profimedia