arhiv; L. M.

##IMAGE-3383523##

Sneženje, še posebej, če gre za mokri, težji sneg ali za menjavanje deževnih in snežnih padavin, lahko povzroči poškodbe na drevesih. Gozdarji letos kljub večjim količinam snega za zdaj ne pričakujejo večjih poškodb dreves, res pa je, da jim visoki sneg trenutno otežuje pregled terena. Debela snežna odeja otežuje gibanje tudi živalim.

Sneženje v minulem tednu predvidoma ni povzročilo obsežnejših poškodb dreves v slovenskih gozdovih. Suh, lahek sneg, ki je Slovenijo zasipal minuli teden, se manj oprijema vej, kot bi bilo v primeru mokrega, težjega snega ali v primeru menjavanja deževnih in snežnih padavin, je STA pojasnila Marija Kolšek iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Ob tem dodaja, da pa seveda obstaja možnost, da se bodo posamezna drevesa ali manjše skupine dreves zaradi snežnih obremenitev in razmočenosti tal prevračala.

Je pa v tej zimi najbolj nestabilno drevje že poškodoval snegolom ob koncu oktobra lani. Drevje je bilo takrat večinoma še olistano, tako da se je težak, moker sneg oprijemal tudi listja in je bila snežna obremenitev zato še toliko večja. ZGS je zato že pripravil načrt sanacije gozdov, poškodovanih v snegolomu in obilnem deževju ter v poplavah od 27. oktobra do 5. novembra lani.

Načrt je bil izdelan za območja, kjer poškodbe presegajo povprečen obseg poškodb po snegolomu, ki nastanejo ob vsakem sneženju. To je območja, kjer je v povprečju potrebno posekati več kot en kubični meter poškodovanega drevja na hektar.

Načrt zajema poškodovane gozdove v Gozdno gospodarskem območju (GGO) Brežice, kjer je bilo poškodb največ, GGO Celje, GGO Novo mesto, jugozahodni del GGO Maribor in vzhodni del GGO Ljubljana. Načrt vsebuje tudi poškodbe drevja v obravnavanem obdobju v gozdno gospodarski enoti Jelovici, ki so posledica močnih sunkov vetra in velike namočenosti tal.

Po načrtu sanacije je potrebno posekati približno 371.500 kubičnih metrov poškodovanega drevja, od tega približno 354.500 kubičnih metrov zaradi snegoloma in 17.000 kubičnih metrov zaradi vetroloma, oboje v kombinaciji z obilnimi padavinami in posledično veliko razmočenostjo tal.

Novih poškodb zaradi sneženja pa na ZGS nimajo evidentiranih, je minuli teden pojasnila Kolškova. Večinoma so gozdovi zaradi zasneženih gozdnih cest in ponekod zelo debele snežne odeje trenutno težko dostopni, kar otežuje in ponekod tudi onemogoča pregled terena. Debela snežna odeja otežuje tudi gibanje divjadi, zaradi česar bo posledično pogin divjadi večji, pravi Kolškova.

Gledano od začetka delovanja ZGS leta 1994 pa je bilo doslej največ škode po snegolomih in žledolomih oz. v kombinaciji snegoloma in žledoloma v zimah 1995/1996 in 1996/97. Obsežnejše sečnje zaradi snegoloma izstopajo še v letih 1999, 2003 ter 2007. Od leta 1994 dalje je delež poseka zaradi snegoloma približno 10 odstotkov celotnega poseka v tem obdobju.