Profimedia

Če ste torej nenehno utrujeni in imate občutek, da bi lahko vsako uro izpraznili hladilnik, je to alarm, da je vaše telo prenasičeno s sladkorjem.

Velikokrat smo ljudje v zmoti, ko mislimo, da ne pretiravamo s sladicami in da zato sladkorja uživamo bolj malo. Hitro se pokaže, da nimamo čisto prav. Sladkorju se namreč zelo težko izognemo, saj je sestavni del številnih živil, ki jih uživamo vsakodnevno, najdemo pa ga tudi v sadju ali mleku.

Sladkor je na seznamu sestavin naveden pod različnimi imeni, zato je včasih težko ugotoviti, v katerem živilu se skriva.

Veliko ga zaužijemo tudi nevede, skupaj z živili, v katere je dodan sladkor, pa tega sploh ne vemo. Na primer kečap, nekatere pijače, ki jih oglašujejo kot zdrave, jogurti, nekatere vrste kruha, kosmiči, beljakovinski napitki itd. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je res pomembno, da pred nakupom preberemo deklaracijo na živilu in se tako izognemo dodatnemu sladkorju.

Profimedia

Nekateri izrazi, pod katerimi pogosto najdemo sladkor, so:

• Glukoza, glukozni sirup ali dekstroza: pogosto jih najdemo v predelanih živilih.
• Fruktoza: sadni sladkor, ki ga najdemo v sadju.
• Laktoza: mlečni sladkor, ki ga najdemo v mlečnih izdelkih.
• Saharoza: kemijski izraz za namizni sladkor.
• Maltoza: sladni sladkor, ki ga pogosto najdemo v kruhu in pivu.
• Koruzni sirup: predelan sladkorni sirup, ki se uporablja v številnih gaziranih pijačah.
• Invertni sladkor: sladkor, ki nastane pri razgradnji saharoze in ga najdemo v številnih slaščicah.
• Med: pogosto obravnavan kot naraven, vendar je še ve dno oblika sladkorja.
• Agavin sirup, javorjev sirup ali rižev sirup: alternativna sladila, ki prav tako vsebujejo sladkor. Ko torej vidite, da se sestavina konča na -oza, je znak, da gre za obliko sladkorja.

Profimedia

Sladkor je ogljikov hidrat, kar pomeni, da telesu priskrbi energijo. Številni se zato sprašujejo, kje je meja, ko je sladkor nujno potreben in kdaj ga je preveč. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, naj dnevni vnos ne presega 10 % skupnega dnevnega energijskega vnosa. Za povprečno odraslo osebo to pomeni približno 50 gramov sladkorja na dan.

Še bolje pa je, če ga ne zaužijemo več kot 25 gramov na dan, kar ustreza šestim čajnim žličkam. Preračunamo v konkretne številke to pomeni, da naj bi oseba, ki na dan potrebuje 2000 kilokalorij (to je tista vrednost, ki jo uporabljajo deklaracije), med 100 do 200 kcal dobila s sladkorji. Glede na statistiko povprečen posameznik to mejo pogosto preseže, in to kar za nekajkrat. Če si predstavljajmo, da samo pločevinka kokakole vsebuje skoraj 40 gramov sladkorja, nas ne sme presenetiti, da večina ljudi v resnici zaužije veliko več sladkorja na dan, kot je priporočeno.

Preberite tudi:

• Kaj se zgodi z vašim telesom, če vsak dan jeste avokado?
• Ali je zajtrk z ocvrtim jajcem res bolj zdrav kot jogurt z granolo?
• Zakaj nekateri ljudje več razmišljajo o hrani kot drugi?

Kako se hitro preseže vnos

Če na dan na primer spijemo 2 dl mleka in pojemo 300 g sadja, npr. eno jabolko in eno banano, smo s tem že zaužili 9 g sladkorja z mlekom, 15 g z jabolkom in 18 g sladkorja z banano, skupno torej 42 g, kar je že čez priporočeno zgornjo mejo. Nato čaj še osladimo z žličko medu in smo tam, kjer ne želimo biti.

Torej dodanega sladkorja v obliki namiznega sladkorja, sladkih pijač, slaščic, sladkarij ni priporočljivo uživati v nobeni količini. Ta živila namreč poleg sladkorja ne prinesejo nič dobrih hranil, ki jih potrebuje naše telo. Mleko, sadje, tudi med in podobno pa poleg sladkorja vendarle prinesejo še vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, prehransko vlaknino, fitohranila … – same za telo koristne snovi, ki tudi »upravičijo« ta vnos sladkorja.