V Sloveniji obnovljenih vse več gradov
##IMAGE-3473069##
Ministrstvo za kulturo je zadnja leta na področju prenove grajske arhitekture v Sloveniji doseglo odločilen premik. Uspelo jim je, delno tudi z evropskim denarjem, prenoviti več gradov in pripraviti projektno dokumentacijo za nove naložbe, je za STA povedala generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu Damjana Pečnik.
Ministrstvo, ki upravlja z 42 kulturnimi spomeniki v lasti države, med njimi je 24 gradov, je po njenih besedah poskrbelo tudi za nujna vzdrževalna dela, da objekti ne bi še naprej propadali. Kot je še povedala, so pravkar zastavili tudi celostno prenovo gradu Rajhenburg.
Na javnem razpisu za sofinanciranje operacij prenove in obnove, celostne revitalizacije in modernizacije kulturnih spomenikov v lasti občin iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je bila namreč poleg občin Celje, Maribor in Vipava uspešna tudi občina Krško z rajhenburškim gradom.
Romanski grad iz 12. stoletja, katerega današnja podoba na skali nad Savo se je izoblikovala predvsem v času pozne antike in renesanse, bo po besedah krškega župana Franca Bogoviča, izrečenih ob nedavnem podpisu pogodbe z izvajalcem del podjetjem Kostak Krško, povsem prenovljen do srede prihodnjega leta. Z naložbo, vredno 4,2 milijona evrov - tri milijone od tega bo zagotovilo ministrstvo za kulturo - bodo obnovili streho, pročelje in okolico ter bližnjo Mozerjevo hišo.
Tudi po prenovi bo v gradu Rajhenburg na ogled več stalnih zbirk, ki bodo prav tako obnovljene. Med stalne postavitve sodita zbirka političnih zapornikov in trapistov. Obnovljena bo razstava o slovenskih izgnancih - prav iz tega gradu je okupator leta 1941 v nemška taborišča izgnal okrog 45.000 Slovencev - ki naj bi dobila evropske razsežnosti, v načrtu pa je še postavitev razstave o zgodovini Slovencev med drugo svetovno vojno. Novost obnovljenega gradu naj bi bila prodajalna izdelkov domačih rokodelcev, gostišče in vinoteka posavskih vin.
Tako se bo grad Rajhenburg pridružil medtem že obnovljenim gradovom Pišece, Grad na Goričkem, konjušnici na ptujskem gradu, pristavi in gradu Snežnik in gradu Negova. Pred naštetimi je bil, vendar še brez evropskega denarja, obnovljen grad Jablje. Medtem je že, tako Pečnikova, šla v izdelavo projektna dokumentacija za vilo Vipolže, grad Gradec, grad Borl, grad Strmol in dvorec Dornava.
Poleg tega je ministrstvo za kulturo naročilo še idejni projekt za stari grad Negova, grad Socerb in konservatorski načrt za grad Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem. V leskovškem gradu načrtuje občina Krško sedež Agencije za radioaktivne odpadke, ureditev hotela in vinoteke.
Zadnja leta so različna obnovitvena in vzdrževalna dela bila opravljena še na gradovih Turjak, Bizeljsko, Rihenberk, Borl, Gradec, Hmeljnik, Kostel, Otočec, Šrajbarski turn, Polhov Gradec, Predjamski grad, Ptuj, Turnišče, Socerb, Socka in Viltuž ter na dvorcu Dornava, že letos pa naj bi obnovili streho grajskih kašč v Brežicah. Prav vsa ta dela in opravila so kljub številnim težavam in kljub pomanjkanju finančnih sredstev uspešna. Pečnikova je prepričana, da prvi paket obnov hkrati predstavlja izjemno dragocen vir izkušenj, ki jih bodo skušali vpeti v pripravo novih projektov.
Ob intenzivni prenovi grajske arhitekture pa ne bi smeli pozabiti na namembnost in uporabo teh objektov. Vendar se morajo nove vsebine, dodaja Pečnikova, prilagoditi danosti grajske arhitekture in hkrati zagotavljati ustrezen vir dohodka, pomembnega za nadaljnje vzdrževanje. Bolj se bi namreč morali zavedati gospodarskega in zlasti turističnega potenciala kulturne dediščine, ki nam ne sme biti v breme, marveč sestavni del turističnega gospodarstva, je prepričana.
