Maja Hajdinjak

V Galeriji Murska Sobota so odprli razstavo del nemškega slikarja Achima Wernerja z naslovom Na vrhu. Gre za razstavo v okviru dolgoletnih izmenjav med partnerskima mestoma Mursko Soboto in Ingolstadtom, ki so kontinuiran in močan segment sodelovanja in kulturne predstavitve obeh mest. Razstave, ki so se v minulih desetletjih zvrstile v obeh mestih, pričajo o sodelovanju, ki presega zgolj vljudnostni in partnerski okvir.

Gradijo nov muzej

Na odprtju so zbrane nagovorili direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof, župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj in Gabriel Engert, nekdanji kulturni referent mesta Ingolstadt. Zadnji je tudi predstavil Wernerjevo življenje in delo. Werner se je rodil leta 1952 v begunskem taborišču v Münchnu, njegov oče je bil jugoslovanski državljan. Leta 1973 je v Münchnu maturiral na gimnaziji Marije Terezije, istega leta je začel izobraževanje na šoli za novinarstvo in študij komunikologije, politologije ter zgodovine na Univerzi Ludwiga Maximilliana ter ga sklenil z magistrskim nazivom. Leta 1978 je začel delati kot urednik pri časopisu Donaukurier, leta 1985 pa je postal referent za odnose z javnostmi pri podjetju Audi. V tistem času, od leta 1984, je bil že član mestnega sveta. V politiko je vstopil leta 1972 s članstvom v Socialdemokratski stranki Nemčije (SPD) in se od takrat aktivno udejstvoval na različnih področjih. Leta 1996 je bil ponovno izvoljen v mestni svet Ingolstadta, kjer je še danes. Leta 1998 je bil izvoljen tudi v bavarski deželni parlament, kjer je deloval do leta 2012.

Maja Hajdinjak

Werner je bil vedno zagovornik kulturne politike in se zavzeto boril za kulturne pobude, pri čemer je kazal izjemno vztrajnost tudi pri spornih vprašanjih. To se je kazalo tudi v podpori konkretni umetnosti, ki je postala osrednja točka kulturne ponudbe Ingolstadta. Po nakupu zbirke Gomringer leta 1981 in odprtju Muzeja konkretne umetnosti leta 1992 se je Ingolstadt zavezal k zbiranju sodobne umetnosti izključno v okviru konkretne umetnosti. Danes imajo eno največjih zbirk konkretne umetnosti na svetu z več kot 15.000 eksponati (za primerjavo: zbirka Gomringer jih je imela manj kot sto). Za omenjeno zbirko trenutno gradijo muzej nacionalnega in mednarodnega pomena, ki bo odprt leta 2026. Kot je še povedal Engert, so bile vse te odločitve kontroverzne, še posebej gradnja novega muzeja. Werner je bil vedno zagovornik teh pobud, potem pa je tudi sam začel kazati interes za umetniško udejstvovanje.

Maja Hajdinjak

Leta 2017 se je začel resneje ukvarjati z umetnostjo, najprej s pričakovanimi razmisleki in prvimi poskusi risanja z ravnilom in svinčnikom, leta 2021 pa je odkril računalnik kot orodje za realizacijo svojih del. Njegova dela temeljijo na prepletu geometrijskih oblik in barv, ki v gledalcu vzbujajo občutek reda, harmonije in natančnosti. Njegov ustvarjalni proces temelji na misli nizozemskega umetnika Thea van Doesburga, ki je konkretno umetnost definiral kot popolnoma zasnovano v mislih, še preden dobi končno obliko. Werner to filozofijo nadgrajuje s sodobnimi digitalnimi orodji, ki omogočajo skoraj neomejene kombinacije oblik in barv, pri čemer računalnik ni zgolj orodje, temveč tudi soustvarjalec, ki včasih preseneti celo avtorja samega.

Nov cikel, nova perspektiva

Konkretna umetnost je ob svojem nastanku pred približno sto leti pomenila revolucijo v umetnosti. Zavrnila je vsako povezovanje z zunanjim svetom in figurativnostjo, celo z abstrakcijo realnosti, saj bi tudi to pomenilo navezavo na zunanji svet. Tako je nastala umetnost, ki »deluje« zgolj s formo in barvo. Razvila je močno navezavo z geometrijo in informatiko, pogosto deluje serijsko ter preizprašuje in izziva gledalčevo percepcijo. Vse te značilnosti konkretne umetnosti so jasno vidne tudi v delih Achima Wernerja, ki s formo in barvo ustvarja izjemno dinamične podobe z močnim učinkom na opazovalca. Poigrava se z njegovim zaznavanjem, ga preizprašuje ter tako razkriva njegove omejitve in ranljivosti. Kljub temu da konkretna umetnost ne črpa iz zunanjega sveta, so njene začetke povezovali z revolucionarnim družbenim nazorom in željo po novi, boljši družbi. Tudi Achima Wernerja je to nagovorilo, saj se v mnogih svojih delih na družbo odziva tako, da vključuje citate Dietricha Bonhoefferja. Ta dela so njegov najnovejši projekt, razstavljen na balkonu murskosoboške galerije, in so posvečena 80. obletnici smrti tega protestantskega teologa, ki je bil 8. aprila 1945 po Hitlerjevem osebnem ukazu usmrčen zaradi nasprotovanja nacizmu. Njegove teološke in etične ideje so še danes izjemno aktualne. S povezovanjem Bonhoefferjevih citatov in konkretne umetnosti dobivajo Wernerjeva dela novo, globoko dimenzijo, odpira se nova perspektiva. V Murski Soboti je premierno predstavljenih devet del iz tega cikla, celotna serija pa bo na ogled v Ingolstadtu že maja.

Maja Hajdinjak