Marinka Jerič

To je potovanje skozi čas in tradicijo, prepleteno z zgodovino, kulturo in naravnimi lepotami. To potovanje je premierno, saj je država precej izolirana in odmaknjena, vanjo ne zaide veliko popotnikov. Je ena izmed desetih najmanj obiskanih držav na svetu. To je skriti zaklad, težko dostopen, prašen in naporen. Ponaša se s skrivnostno puščavo Karakum, s skrivnostmi svilne ceste, gorečim kraterjem kot »vrati v pekel« in praznovanjem novruza, perzijskega novega leta.

Marinka Jerič

Najbolj odštekano mesto na svetu

V prestolnici Aškabad je letališka stavba velika, nova, moderna in od zunaj je videti kot velika bela ptica razprtih kril. Dolgo je trajal postopek v notranjosti, ko sem končno pridobila vizum in potrdilo o covid testu, ki ga sicer niso opravili, le zaslužili z njim.

Kot feniks v puščavi je moderno velemesto vstalo kot kontrast vsem drugim krajem države. Na novo je zgrajeno od leta 1991, ko so postali samostojni. Prestolnica lokalnega despota, velikega vodje, znanega kot Turkmenbaši, je fascinantna. Mesto je zelo prostrano, veliko, z ogromnimi avenijami, avtocesto, slavoloki, spomeniki, kipi in mogočnimi stavbami. Vse zgradbe so iz belega marmorja. Tudi vsa vozila so bele barve. Če kdo vstopa v mesto z drugačno barvo, ti ponudijo lakirnico, da ga prebarvaš, ali pa sledi kazen in odstranitev. Stavbe z zlatimi kupolami in drugimi zlatimi okraski so vladne, z zelenimi kupolami pa so različni kongresni centri, biroji, dragi hoteli. Predsedniška palača je ena največjih na svetu in je z domovanjem predsednika povezana z osempasovno cesto, ki je prazna. Mogočne stavbe, ki se pnejo v nebo, so stanovanja za lojalen visoki sloj prebivalstva.

Marinka Jerič

Trg neodvisnosti prenavljajo. Tu so vrhovno sodišče, muzej umetnosti, številne galerije, knjižnica. Na slavoloku nevtralnosti je veliko panoramsko kolo, največje zaprto na svetu, vpisano v Guinnessovo knjigo rekordov. Še kar nekaj presežkov je pod zaščito Unesca, med njimi praznik novruz, ostanek starega karavanskega mesta ob svilni cesti, eni najstarejših mest na svetu Mary in Niso. Izstopa lep spomenik konjem, saj se ponašajo s posebno pasmo, ki je zaščitena. So veliki ljubitelji konj. Vlada podpira lokalno kulturno dediščino in vse rusko, vse, kar je tuje, so odstranili. Podpirajo lokalno folkloro, glasbo, tradicijo. To je dežela preprog, vezenja in tkanja.

Obišče jih lahko 20 tisoč turistov letno  

Aškabad še lepše zasije ponoči, ko se prižgejo luči in barvni spektakli dajejo posebno čarobnost osvetljenim stavbam. A ne za dolgo, saj tukaj velja policijska ura od 23.00 do 6.00. V glavnem gre za to, da se v tem času ne sme odvijati nobena dejavnost, ljudje pa se lahko vračajo, če so kje na poti.

Na letni ravni v državo lahko pride do 20 tisoč turistov in tudi sama sem dobila dovoljenje za vstop v državo dan pred odhodom. Zelo so zaprti, samozadostni in jih lahko primerjamo s Severno Korejo. Do leta 2019 so imeli državljani električno energijo zastonj, prav tako plin, vodo, tako so bile vžigalice dražje od plina. Štedilniki so goreli ves dan. Sedaj nekaj malega plačujejo. Turkmenistan je zelo bogat s plinom, nafto. Naredili so korenite spremembe, in to čez noč. Na primer imena vseh ulic so zamenjali s številkami – Leninova ulica je tako postala ulica 6543. Predsednik je mesece poimenoval po svojih družinskih članih. Kruh je poimenoval po svoji materi.

Marinka Jerič

Kar 80 odstotkov države je puščava in zelo se trudijo, da sadijo zelene pasove, da bi preprečili širitev puščave. Predsednik si je privoščil, da je dal zgraditi ledeno palačo sredi puščave in na drugem koncu ogromno jezero. Nekatere vasi je dobesedno zbrisal z zemljevida in prebivalce preselil. Glavnina jih živi v mestih, v posameznih oazah in ob rekah, vse drugo je prazno in nenaseljeno.

Predsednikova knjiga kažipot

Prvi predsednik Saparmurat Nijazov je napisal knjigo Ruhnama, ki vsebuje duhovne in moralne smernice za življenje. Pomembna je kot Koran in jo mora vsak državljan prebrati in se po njej ravnati. Zanimivo, vključeni so v svoj vesoljski program. Vojaško so močni in imajo obvezno služenje vojaškega roka.

Turkmenistan ima kar nekaj prepovedi. Fotografiranje uradnih zgradb in oseb je prepovedano, prav tako bazarjev. V mestu so prepovedani psi in mačke. Prepovedano je kajenje v javnosti. Ves čas potovanja ni bilo internetne povezave. Trgovin in nakupovalnih centrov nimajo, vse se kupuje na bazarjih.

Marinka Jerič

Ruski jezik je še danes jezik poslovnosti in komunikacije. Obvlada ga večina prebivalcev. Prav tako je ruščina jezik visokošolskih ustanov. Večinsko prebivalstvo je muslimansko. Ozemlje Turkmenistana so od nekdaj prehajali različni narodi, od Aleksandra Velikega do Perzijcev, Mongolov, Rusov ...

Podzemno jezero Kow Ata in plemenska vas Nokhur

Čeprav so večino mošej porušili, kar 450 v času Sovjetske zveze, se jih je nekaj ohranilo. Izstopa mogočna Turkmenbašijeva mošeja, ki velja za največjo v Srednji Aziji. Zgrajena je bila v spomin na žrtve potresa in žrtve vseh vojn. Možen je vstop, saj ni nikjer nikogar.

Za potovanje so najbolj priročni džipi, saj je povsod puščava. Veliko gradbeno čudo je kanal Karakum, dolg 1400 kilometrov, s pomočjo katerega so vodo pripeljali v osrčje puščave. Kanal je najdaljši na svetu. Največja reka je Amu Darja in s pomočjo sosede Uzbekistana so zaradi prekomernega namakanja bombažnih polj in preusmeritve vode reko izsušili, prav tako je izginilo Aralsko jezero. S tem je povzročena ogromna ekološka katastrofa v tem delu Azije. Reke pritekajo s hribov v notranjost in zato imajo nekaj podzemnih jezer. Obiščemo Kow Ata, jezero s temperaturo od 33 do 37 stopinj Celzija, lokalno znano po zdravilni vodi. Lepo se je bilo namakati.

Marinka Jerič

Naslednja posebnost je vasica Nokhur, ki že stoletja ohranja svojo edinstveno kulturo tradicionalne obrti in arhitekture. Živijo sami zase, odrezani od sveta, med sabo se poročajo in so samooskrbni. Vasica je na gorskih pečinah med vinogradi, nasadi mandljevcev in granatnih jabolk. Od Irana so oddaljeni 15 kilometrov. V vasi je veliko obrtnikov in ustavimo se pri peku, kjer omamno diši. Lokalna tržnica je bogato založena z zelišči, domačimi sokovi in drugimi proizvodi. Po vasi se sprehajajo krave, vmes peljejo stari ruski avtomobili, kot so lada, moskvič, volga, dirjajo otroci. Vse je zunaj, vse je živahno in dogajanje je na ulicah. Nadvse zanimivo je pokopališče, grobovi so okrašeni z rogovi živali, saj se imajo prebivalci za neposredne potomce Aleksandra Velikega. Ta je na svoji čeladi nosil rogove. Ob pogrebnih slovesnostih, ko se zberejo sorodstvo in vaščani, je treba za pogostitev zaklati kar nekaj živali in rogove porabijo za okrasitev spomenika.

Zanimiva kanjona in Kaspijsko morje

Balkanabat je sodobno mesto, poslovno, kulturno središče in logistični center ter izhodišče za nadaljevanje poti proti severu. V okolici so številne naftne in plinske vrtine. Spontano, ko gremo mimo šole, nas pritegne dogajanje na dvorišču. Otroci so v lepih uniformah in se pripravljajo na generalko proslave ob novruzu. Učitelj nas povabi k ogledu. Prijazno nam iz učilnic prinesejo stole. Vzeli smo si čas in prisluhnili programu. Ta je bil na vrhuncu tako z deklamacijami kot pevskimi točkami. Učiteljice in ženske na splošno nosijo dolge izvezene obleke, obvezno nosijo rute, ki si jih zavežejo nazaj, da pride do izraza njihova lepota. Bili smo pogoščeni z ocvrtimi miškami, kot del programa in gostoljubja, ki so ga prikazali v točki. Na koncu smo še skupaj zaplesali, se fotografirali in že drvimo naprej.

Marinka Jerič

Med najbolj spektakularnimi naravnimi znamenitostmi sta kanjona, ki ju je pred več kot petimi milijoni let izklesalo morje. Z vetrom razpihana pokrajina pisanih kanjonov in nenavadnih formacij navdušuje v mnogih barvah in daje poseben videz. Morje Tetis, različni tektonski premiki, izhlapevanja so prispevali, da so se sedimenti dvignili, nagubali, svoje sta naredila sonce in veter in nastale so formacije, ki danes jemljejo dih.

Pesek, pesek, vsepovsod sipine, brezpotja, prostranost in samotnost dajejo kraju neko mističnost, skrivnostnost, ugodno za meditacijo in molitev. Tu je sufijsko svetišče Gozli Ata.

Pot pa nas pelje naprej, do najbolj zahodnega mesta Turkmenbaši ob obali Kaspijskega morja. Že za časa carske Rusije se je tukaj trgovalo. Reka Volga se tukaj izlije, prav tako še drugi pritoki. Iz jezera pa ne odteka nobena reka, zato velja, da je to morje, ki mu nekateri pravijo jezero, največja zaprta vodna tvorba na svetu. Kaspijsko jezero je veliko 371.000 km2 in največji problem je, da je vode vedno manj, več je onesnaženosti in preveč ulovov rib. Jesetri kilka so idealni za slovite kaviarje, znane po vsem svetu.

Marinka Jerič

Mesto Avaza na obali, kljub prestižu pričakovanega svetovnega turizma po vzoru Dubaja, sameva. Zakaj je tako? Draginja, vreme, mrzla voda, kratka, a zelo vroča poletja, dragi vizum, zaprtost države. Džipe smo zamenjali za vlak, ki nas je 600 kilometrov dolgo pot nazaj v Aškabad prepeljal v 16 urah, saj je povprečna hitrost 40 kilometrov na uro.

Farma konj, Darvaza, Nisa in starodavni praznik

Raziskujemo okolico prestolnice in pot nas vodi do zasebne farme konj akhal teke, ene najstarejših udomačenih pasem. Zanje je značilna inteligenca, okretnost, moč, vzdržljivost in sijoča dlaka. O sposobnostih smo se prepričali v prikazu osvojenih dresur.

Turkmenistanska Darvaza je v svetu najbolj znana po vrtini plina, ki gori že več kot 50 let. To nakazuje, da so tukaj ogromne količine. Za strokovnjake je to nerešljiv problem, izračunali so, da vsak dan v nebo zgori 10.000 dolarjev. Kraj privablja obiskovalce, da vidijo »vrata v pekel«. To je resnično spektakularni prizor, ki v vsej lepoti zažari ponoči, ko je vidljivost ognja fantastična in ko padejo peklenske dnevne temperature puščave. Vse je sredi ničesar, do tja se pride po zelo slabi cesti, največ pa po brezpotju peska.

Nisa je bila nekoč glavno mesto starodavne Partije, danes pa so arheološki ostanki pod zaščito Unesca. Na tem ozemlju so bili prisotni ljudje že pred več kot 5000 leti. Pleme Turkmenov pa se naseli 9. in 10. st. in je tukaj še danes.

Marinka Jerič

Ohranili so starodavni praznik novruz, ki slavi začetek novega leta, pomladi, svetlobe, enakonočja. Izvor je v zoroastrijanstvu in ga praznujejo po vsem nekdanjem perzijskem imperiju. Spada v kulturno nesnovno dediščino. Praznuje se z živahnimi folklornimi in etničnimi predstavami, tradicionalnimi pesmimi in plesi, športnimi igrami, kresovi in kuhanjem nacionalnih jedi. Obiščejo se sorodniki, družine se družijo, vse se počisti in pripravi za obiske, dobro se je in pije. Do zadnjega nismo vedeli, ali se praznovanja lahko udeležimo. Čakali smo dovoljenje lokalne oblasti. Končno dobimo signal, da se praznovanja lahko udeležimo. Česa tako lepega še nisem videla. Na posameznih prizoriščih so prikazi nastopajočih, podobno kot ob odprtju olimpijskih iger. Za konec še povabilo na pogostitev in to je bilo najlepše slovo od Turkmenistana.