(FOTO) V Lendavi odprli razstavo Marike Danč-Roth
V lendavski sinagogi so odprli razstavo likovnih del lendavske umetnice Marike Danč-Roth z naslovom Hvalnica roki in niti.
Razstavo je organizirala Galerija-Muzej Lendava, umetnico in njena likovna dela pa je ob odprtju predstavila umetnostna zgodovinarka Tanja Šimonka. Obiskovalce sta nagovorila še direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner in podžupan občine Lendava Ivan Koncut. Nastopila sta vokalistka Klarisa Jovanović in kitarist Igor Bezget.
Marika Danč-Roth se je rodila leta 1950 v Lendavi. Diplomirala je na zagrebškem likovnem oddelku pedagoške akademije, potem pa še iz slikarstva na tamkajšnji akademiji za likovno umetnost. Izdeluje tapiserije in slika, posveča pa se tudi delu z mladimi. V Slovenij in po svetu se je uveljavila tudi kot kostumografka in scenografka v gledaliških in opernih predstavah. Vrsto let je živela v Münchnu, pred leti pa se vrnila v rodno Lendavo.
Dubravko Baumgartner je povedal, da Marikina dela niso naključno postavili na ogled v sinagogi, v hramu s posebnim pečatom zgodovine. Ta hram nas namreč opominja, da se moramo zavedati svoje preteklosti in negovati korenine zato, da te dosežejo naslednje rodove.
Tanja Šimonka je poudarila, da je Marika med študijem in po njem, vse do selitve v Nemčijo, v petnajstih letih ustvarila osupljivo razvejan in bogat opus, ki je v svojem umetniškem zamahu žel odlične kritike in generiral številna prestižna naročila, sodelovanja in nagrade v vseh žanrih, pri katerih je delovala in ustvarjala. Kostumografija, likovno ustvarjanje in moda; tapiserija, tkanje, kreiranje z nitjo pa je tisto, kar jo temeljno definira od samega začetka: »Lendava – skrivnostno presečišče, ki ima v zraku vgrajen čut za lepoto; sej biti Lendavčan pomeni težiti po ljubezni do lepote, estetike, ritma podob, ki tvorijo tisti neizrekljivi šarm, s katerim se identificiramo in mu pripadamo. Dela Marike Danč-Roth pa – naj bodo tapiserije ali reliefne slike – nosijo v sebi vizualni zapis vinorodnih gričev, brazdastih polj, drevesnih grč, klasične skladnosti arhitekturnih kontur mesta in elegantnega sozvočja tolikokrat opevane mestne vedute.«
