MH

Pregledali smo, kaj kažejo statistični podatki o verskem življenju največje verske skupnosti pri nas, poglede na to temo pa je z nami delil tudi ptujski minorit p. Andrej.

Zadnje objavljeno letno poročilo katoliške cerkve v Sloveniji iz leta 2023 kaže na rahlo krizo zakramentov. Medtem ko se na svetovni ravni število krščenih katoličanov še vedno povečuje, je v naši državi obratna slika. Število se iz leta v leto postopoma zmanjšuje. Leta 2012 je bilo dobrih 1,55 milijona prebivalcev katoličanov, kar predstavlja 81-odstotni delež, desetletje zatem pa je ta padel na nekaj manj kot 70 % oz. 1,48 milijona prebivalcev.

Izmed vseh zakramentov največ krstov

Toda glede na delež krstov je ta številka še manjša, a se zadnja leta po epidemiji covid zopet malenkost povečuje. Leta 2012 je bilo glede na število novorojenih krščenih 58,57 % otrok, leta 2018 in 2019 okoli 54 %. Največji upad je sledil v covidnem času, leta 2020 so tako krstili le 39 % vseh rojenih otrok.

»Zmanjševanje verske prakse in prejemanje zakramentov je povezano z demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, življenjski slog zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje ter rojstvo otrok. Ob tem ne moremo spregledati procesa sekularizacije, ki v Evropi in tudi v Sloveniji zmanjšuje vlogo in družbeni pomen verskih skupnosti ter njihovo privlačnost, še posebej med mladimi,« so razloge za upad pojasnili v omenjenem poročilu.

Po zadnjih podatkih je sicer v letu 2022 delež krščenih zopet narasel na primerljive številke iz predkovidnega časa, krščenih je bilo namreč 57,7 % vseh novorojencev. Primerjava podatkov o podeljevanju zakramenta svetega krsta med evropskimi državami sicer kaže, da je upad v Sloveniji manjši kakor v evropskem povprečju, vendar bistveno večji od primerljivih držav, kot so Slovaška, Češka in Hrvaška.

V mariborski nadškofiji za petino manj birm in obhajil

Več v Štajerskem tedniku