Pexels

Brez medmrežja si sodobnega življenja ne znamo več predstavljati. A ni vse zlato kar se sveti in veliko svojih podatkov hote ali nehote prepuščamo drugim, ti pa to lahko izrabijo ali pa tudi ne. Povsem zaščititi se je skoraj nemogoče. A kakšne sledi dejansko puščamo za seboj, ko se sprehajamo po spletnih straneh?

Zgodovina obiskanih spletnih strani se namreč kopiči na več ravneh – v brskalnikih, spletnih storitvah, aplikacijah in celo pri ponudnikih dostopa do interneta. Zato popolno izginotje digitalnih sledi ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled.

Sinhronizacija med napravami pomeni več kopij podatkov

Sodobni spletni brskalniki omogočajo sinhronizacijo zgodovine brskanja med različnimi napravami. To uporabnikom sicer omogoča nemoteno nadaljevanje dela na drugi napravi, a hkrati pomeni, da brisanje zgodovine na enem telefonu ali računalniku še ne pomeni, da bodo podatki izbrisani povsod.

Spletne grožnje

Kaj prinaša novi zakon o kibernetski varnosti?

Brskalnik safari na primer samodejno sinhronizira zgodovino, zaznamke in odprte zavihke med vsemi napravami, povezanimi z istim uporabniškim računom Apple. Nastavitve sinhronizacije je mogoče urejati v nastavitvah iClouda, vendar brisanje zgodovine vedno vpliva tudi na druge naprave, kar brskalnik uporabniku tudi jasno sporoči.

Pexels

Podoben sistem uporabljajo tudi drugi brskalniki, kot je Google Chrome, kjer uporabniki zgodovino in sinhronizacijo upravljajo prek nastavitev računa Google.

Podatkov ne zbirajo le brskalniki

Poleg brskalnikov ogromne količine podatkov zbirajo tudi aplikacije in spletne platforme. Brisanje zgodovine v brskalniku ne izbriše informacij, ki jih o vas hranijo družbena omrežja ali spletne trgovine.

Če ste prijavljeni v Facebook ali Instagram, bo Meta ohranila podatke o vaših iskanjih, komentarjih in všečkih, ne glede na to, ali ste zgodovino v brskalniku izbrisali ali ne. Enako velja za Amazon, Google in številne druge storitve.

Nekatere platforme sicer omogočajo upravljanje teh podatkov. Amazon na primer omogoča brisanje zgodovine iskanj in celo izklop nadaljnjega sledenja, vendar takšni posegi vplivajo tudi na priporočila in uporabniško izkušnjo.

Pixabay

Google omogoča vpogled in upravljanje zbranih podatkov prek strani Google Account, kjer lahko uporabniki pregledajo zgodovino iskanj, ogledov in drugih dejavnosti ter nastavijo samodejno brisanje po določenem časovnem obdobju.

Podobno Meta ponuja upravljanje iskalne zgodovine prek Meta Accounts Center, kjer je mogoče podatke brisati ročno ali samodejno. Vendar popolna odstranitev sledi tudi tu ni zagotovljena.

Grooming

Je vaš otrok na spletu varen? Preverjanje starosti ni samoumevno

Nevidni zbiralci podatkov so tudi ponudniki interneta

Pogosto spregledan dejavnik so ponudniki dostopa do interneta (ISP). Ti hranijo zapise o spletnih straneh, ki jih obiskujete, in to ne glede na to, ali uporabljate anonimni način brskanja. Namen takšnega shranjevanja je različen – od zagotavljanja varnosti do trženja.

Uporaba navideznih zasebnih omrežij (VPN) lahko sicer delno zakrije vaše spletno vedenje pred ponudnikom interneta, vendar tudi VPN-storitve same zbirajo določene podatke. Zato je pomembno preveriti, kakšno politiko zasebnosti imajo.

Pexels

Brisanje zgodovine brskanja je torej le majhen korak k večji zasebnosti. Kdor želi resno zmanjšati svoj digitalni odtis, mora redno preverjati nastavitve sinhronizacije, upravljati podatke v spletnih storitvah in se zavedati, da popolne anonimnosti na spletu praktično ni.