Profimedia

Kljub temu se skupni strošek za ogrevanje povprečnega dvosobnega stanovanja zaradi sprememb fiksnega in variabilnega dela cene ne bo spremenil, so poudarili v Energetiki Ljubljana.

Kot so pojasnili, se bo »fiksni del cene toplote, ki je na računih izražen kot priključna moč, se bo zaradi vključitve plinsko-parne enote kot nove infrastrukture v sistem daljinskega ogrevanja povišal, variabilni del cene toplote, ki je na računih izražen kot dobavljena toplota, pa se bo zaradi zmanjšanja stroškov energentov znižal.« Tako povprečna cena toplote, ki vključuje tako fiksni kot variabilni del, do konca ogrevalne sezone, predvidoma do aprila, ostaja nespremenjena in znaša 114,23 evrov na megavatno uro brez DDV oziroma 139,35 evrov na megavatno uro z DDV.

Necenzurirano

Izvid so popravili, pacientu pa dejali, »da se napake pač dogajajo«

Strošek za ogrevanje povprečnega dvosobnega stanovanja bo v obdobju od 1. januarja do konca ogrevalne sezone v povprečju znašal približno 74 evrov na mesec z DDV. To seveda velja zgolj za uporabnike daljinskega ogrevanja v Ljubljani.

Spremembe fiksnega in variabilnega dela

Sicer pa se bo fiksni del cene toplote povišal za 48,55 odstotka, in sicer s 1.950,29 evra na 2.897,15 evra na megavatno uro na mesec brez DDV. Na drugi strani se bo variabilni del cene toplote znižal za 13,11 odstotka, in sicer s 86,78 evra na 75,40 evra na megavatno uro brez DDV.

Kot so še pojasnili v Energetiki Ljubljana, trenutno fiksni del predstavlja približno 30 odstotkov cene toplote, variabilni pa 70 odstotkov. Ravno zaradi razmerja med obema deloma pa se tako spremembe, ki bodo stopile v veljavo 1. januarja, ne bodo odrazile v podražitvi cen toplote oziroma zvišanju stroška ogrevanja.

· Kronika

Foto: Oborožen neznanec oropal Kompas shop in pobegnil. Policisti ga iščejo

Pomemben korak naprej

Kot rečeno, je glavni razlog za spremembe vključitev plinsko-parne enote (PPE-TOL) v sistem daljinskega ogrevanja. Gre za enega največjih energetsko-okoljskih projektov v zadnjih desetletjih, ki omogoča kar 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga, zaradi česar predstavlja zelo pomemben ukrep k nadaljnjemu izboljševanju kakovosti zraka v Ljubljani, so poudarili. Ta enota bo namreč v Ljubljani nadomestila dve najstarejši premogovni enoti, poleg proizvodnje toplote za sistem daljinskega ogrevanja pa omogoča tudi »dvakrat večjo proizvodnjo električne energije, kar pomembno prispeva k povečanju samooskrbe Slovenije z električno energijo.«

Obenem se posledično spreminja vloga primarnih energentov v glavnem proizvodnem objektu v Energetiki Ljubljana, saj »primarni energent postaja zemeljski plin, ki velja za energent prehoda v nizkoogljično družbo, vse večjo vlogo pa dobivajo tudi lesni sekanci.«

· Novice

Po obupu prihaja na plan jeza občanov: "Vzrok je nevzdrževan sistem!"

V Energetiki Ljubljana so poudarili še, da je v teku tudi projekt prenove premogovnega kotla 1 na biomasni kotel, s čimer se bo še zmanjšala uporaba premoga, predvsem pa se bo povečala uporaba lesnih sekancev in s tem uporaba obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote in elektrike.