Zgodba o Škotih in Ircu s ptujskega karnevala
Ptujsko Kurentovanje niso samo skupine, ki se na njem predstavljajo in obiskovalci od blizu in daleč, so tudi močna in pristna prijateljstva, ki so se stkala skozi leta takšnih ali drugačnih stikov oz. povezav. V letu 2003 se je začela tudi ptujsko-škotska zgodba o prijateljstvu, ki sta jo začela Simona Gaiser in Stephan McNally iz Škotske (Taynuilt).
Simona se spominja, da v tistem času še ni bilo socialnih omrežij, kot so danes; bil pa je en hotmail, iz katerega je bilo razvidno, iz katerega kraja in iz katere države je kdo. Stephan je navezal stik z njo, ker je želel spoznati tudi del kulture, glasbe in plese Slovenije, sicer obiskuje podobne festivale daleč naokrog, da bi čim več zvedel o kulturni drugih narodov. Na Škotskem sicer poučuje glasbo v vrtcih in v prvih razredih njihove osnovne šole, poučuje pa tudi tradicionalne škotske in irske plese. Po starih starših je namreč napol Irec. Simona je zaslužna, da je leta 2003 prvič prišel na Ptuj, uspela ga je prepričati, da je namesto tradicionalnega festivala v Italiji prišel na ptujsko Kurentovanje.
Poskrbela je tudi za njegovo nastanitev oz. preverila, ali je vse v redu z njegovo rezervacijo v Termah Ptuj, ker je bilo spletno poslovanje v Sloveniji takrat še v povojih. V zahvalo si je zaželel, da bi en večer preživeli skupaj. Pričakalo ga je sedem prijateljic, oblečenih v ciganke, kar ga je zelo fasciniralo, ker imajo pri njih cigani čisto drugačen pomen kot pri nas v pustnem času. Večer so preživeli v Lancovi vasi, kjer nobeden ni verjel, da gre za pristne Škote. Ljudje so sicer pohvalili njihovo masko, vsi so bili v kiltih, vendar so bili prepričani, da se pretvarjajo. Stephan je namreč leta 2003 prišel v družbi sedmih prijateljev. Že takoj se je zaljubil v ptujsko Kurentovanje.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
