Zgodba kurenta Ljuba (Ljubčija) Gaiserja: Spomin, ki ne bo zbledel
Med tistimi, ki so si že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Ptuju oblačili kurentovo opravo, ko je bilo tradicionalno Kurentovanje šele v povojih, je bil tudi Ljubo (Ljubči) Gaiser. Če bi danes še živel, žal se je zaradi bolezni pred šestimi leti poslovil, bi ptujsko kurentovo zgodbo oz. zgodbo Kurentovanja lahko obogatil s številnimi spomini o tem, kaj ga je pripeljalo med kurente, kako so nastale njegove prve kurentove oprave in kako je kurentovo poslanstvo skupaj s člani svoje skupine, pred tem pa tudi sam, predstavljal doma in v širšem okolju.
Predvsem pa je Ljubo kurenta nosil v svojem srcu. Pustni čas je bil zanj vselej nekaj posebnega, kar moraš doživeti, tudi v koronačasu bi bilo tako, če bi še živel. Že zaradi svoje višine je deloval zelo impresivno, zlasti pa povezovalno. V nekdanji dedkovi kamnoseški delavnici Ob Grajeni so se spletle številne zgodbe zanesenjaških ptujskih kurentov, ki so vselej ponosno in spoštljivo do pustne kulturne dediščine sestavljali ptujsko karnevalsko povorko.
Ljubo je s svojimi 192 cm v višino in dvema malima kurentoma večkrat vodil kurente v povorki. Nosil je tudi eno najlepših kurentovih oprav. Oblačil jo je skupaj z bratom Otmarjem (Patijem), ki je te dni obudil spomine na izdelavo njunih prvih kurentij, ki so nastale v domači delavnici v kleti bloka v Ciril-Metodovem drevoredu. Pri lovcih so naprosili zajčje kože za kožuh, tudi maske so šivali, barvali in okraševali sami, doma so sušili tudi peruti. Kovači nekdanjega gradbenega podjetja Ptuj, ki je imelo sedež na Osojnikovi cesti, kjer danes stoji Drava center, pa so izdelali prve zvonce. V tistih časih se skoraj nič ni dalo kupiti, zato se je bilo treba zelo potruditi, da si dobil potreben material za izdelavo kurentije.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
