Vpis na Unescov seznam je priznanje kurentu, ne „oblasti“!
Gost tretjega januarskega četrtka in obenem prvega dogodka četrtkovih zgodb v The Legend Pubu v Murkovi je bil Branko Brumen, od leta 2012 predsednik Kurentovanja, podpredsednik Evropskega združenja karnevalskih mest, oče princev karnevala, ustanovni predsednik FECC-a Slovenija, ki je svoj pečat pustil tudi v družbeno-političnem življenju nekdanje velike občine Ptuj, MO Ptuj in tudi države kot državni svetnik. Malo manj pa je znano, da je bil nekaj let tudi vodja olimpijskega strelišča – Strelski gaj v Pragerskem, ga je v uvodu predstavil Vojo Veličković, zatem pa mikrofon predal Špeli Težak.
Povabila na pogovor v kavarni pod odrom se je zelo razveselil, spremljali so ga prijatelji. Rdeča nit pogovora je bil vpis Obhodov kurentov na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Hvaležen je za priložnost, da je lahko aktivno sodeloval pri umestitvi kurentovih obhodov, s tem pa tudi obredja na ta prestižni seznam. „To je tudi najvišja raven in priznanje na svetovni ravni, ki pa pripada kurentu, ne meni ali bivšemu oz. zdajšnjemu županu ali predsedniku Zveze društev kurentov. To je glavna sporočilnost. Zdaj pa je na vseh nas, da dokažemo, da smo tega najvišjega priznanja in svetovne ravni vredni,“ poudarja.
Govorili so tudi o izjemnem pomenu etnografske pustne dediščine za bodoči razvoj Ptuja, njegovo promocijo, o predstavljanju Kurentovanja, ohranjanju in predstavljanju kurenta doma in v svetu. Tudi letošnje Kurentovanje ohranja osnovni koncept, katerega sestavni del je tudi pet povork v starem mestnem jedru z več kot 5.000 udeleženci iz 11 držav, tudi tremi Unescovimi zaščitenimi kožuharji, ki bodo sodelovali v otvoritveni etnografski povorki: Zvončarji iz hrvaške Istre, survakarji iz Pernika v Bolgariji in buše iz Madžarske.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
