Umetniki na majskem salonu 2025 o svoji vlogi identiteti ter vizijah
Majski salon je razstava z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, poteka že od leta 1909, predstavlja pa pregled sodobne slovenske likovne vizualne produkcije. Na letošnji razstavi, ki je na ogled na ptujskem gradu, v Galeriji mesta Ptuj in Miheličevi galeriji, sodeluje 134 umetnikov in umetnic vseh generacij, vseh likovnih vizualnih zvrsti, ki delujejo v devetih regionalnih društvih Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

Vodja celotnega projekta je Petra Kosi iz Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Vsem institucijam, ki jih je povezala letošnja razstava, je v čast in veselje, da najbolj množična selekcionirana likovna prireditev, ki jo organizira omenjena zveza, letos poteka v najstarejšem slovenskem mestu, je s ponosom povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič. „Letošnjo izvedbo Majskega salona s pomenljivim naslovom Mehka moč vidim tudi kot odlično priložnost za razmislek in naslovitev temeljnih eksistenčnih vprašanj predvsem s perspektive umetnosti. Današnji svet mehko moč še kako potrebuje, potrebuje modrost, mehki pristop, potrebuje posredno in dolgoročno delovanje,“ je še povedal. Zahvalil se je vsem zaslužnim in sodelujočim pri projektu, še posebej umetnikom, za podporo pa tudi ministrstvu za kulturo in MO Ptuj.
Slovenija še edina brez agencije za varstvo pravic vizualnih avtorjev
Zoran Poznič, predsednik ZDSLU, je poudaril, da je v Sloveniji vizualna likovna umetnost bolj ali manj prepuščena sama sebi, ampak umetniki se ne dajo. Slovenija je tudi edina država v Evropi, ki nima ustanovljene avtorske agencije za varstvo pravic vizualnih avtorjev, čeprav se na vso moč trudijo že vrsto let. To, kar je na ogled v treh ptujskih razstaviščih, je presek tega, kar vsi skupaj danes zmorejo. Slovenska likovna vizualna umetnost je še kako živa, kljub vsem preprekam in zadregam. V imenu MO Ptuj je govoril podžupan Boštjan Šeruga: „Mehka moč v ustvarjanju se kaže v njenem subtilnem, a globokem vplivu na naše misli, čustva, vrednote, ki jih pravzaprav imamo. Vsak, ki ustvarja, je lahko skozi svoje delo ogledalo tistega, kar se dogaja okrog nas. Je čas in prostor raziskovanja določenih zelo kompleksnih družbenih tem, izražanje svojih pogledov, čustvenega doživljanja in hkrati mogoče prostor za ustvarjanje dialoga. Likovno ustvarjanje je na takšen ali drugačen način vedno ogledalo družbe.“ Zahvalil se je umetnikom za njihov prispevek k bogatenju kulturne dediščine najstarejšega slovenskega mesta.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se