„Še danes ni pojasnjeno, kaj je kurent“
Zveza društev kurentov Ptuj je kurente/korante in vse častilce te tradicije povabila na predavanje arhivistke, zgodovinarke Marije Hernja Masten o tem, kako se je skozi zgodovino spreminjal lik kurenta oz. koranta. Pri tem se je osredotočila na masko, prvo omembo kurenta, njegovo različno identiteto, urbano, mestno karnevalsko tradicijo Ptuja in kurenta v umetnosti.
Štirideset let sem delala v arhivu, v tem času sem našla le za drobec pravih arhivskih virov, ki govorijo o kurentu. Ob tem sem se spraševala, kako je možno, da o takšni maski, ki si jo v pustnem času lahko srečal na Ptujskem in Dravskem polju, v Slovenskih goricah in Halozah, nihče ni pisal. Šele v 19. stoletju najdemo prve zapise,“ je povedala Marija Hernja Masten, ki se je v svojem predavanju osredotočila najprej na masko.
Slovenija ima veliko starodavnih mask
Na Slovenskem poznamo mnogo starodavnih mask, ki so ostanek iz poganske dobe. Za številne prazgodovinske maske čisto natančno ni mogoče pojasniti, kaj predstavljajo. V zapisih iz 11. in 12. stoletja je govora le o maskiranju v mestih, ne pa tudi za deželo. To je čas, ko se pojavijo tudi maske hudiča, coprnice, sv. kurenta. V karnevalu v 14. stoletju v glavnem nastopajo maske, podobne živalim. Sem bi sodile naše tradicionalne maske: rusa, medved, rebolj, ded babo nosi, baba v košu, stari pa stara, debeli pa suhi, tudi zelenega Jurija smo v naših krajih poznali vse do 19. stoletja. Nekoč se je pustna norčija začela 11. novembra. Ker pa je bil kasneje ta praznik namenjen sv. Martinu, so post v tem času opustili, saj je Cerkev pust umestila pred veliki 40-dnevni post. Tako je kurent dobil svoj obhodni čas od začetka svečnice do pepelnice. To je cerkev nekako sprejela.«
Obhod kurentov se je ohranil edino na Ptujskem
Preberite več v Štajerskem Tedniku
