ČG

Strip Romea spremlja od otroštva. Oče, prav tako grafični oblikovalec, pionir tiska v krajih, kjer Štrakl še danes živi, je začel ustvarjati stripe že v mladosti, še bolj pa med služenjem vojaškega roka, kjer je risal enostranske stripe z vojaško tematiko. »Nekaj teh stripov je imel doma, tudi originale. To sem videl in to me je potegnilo že v času moje osnovne šole,« se spominja. V srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani so ga še močneje zaznamovali francoski avtorji in revije, umetniška veja stripa, kot je Metal Hurlant, Pilote.

»To je toliko vplivalo na nas, da smo že takrat začeli risati. Moj prvi objavljeni strip je bil v šolskem glasilu Paleta.« To, pravi, ga je držalo do danes. »Še zdaj rišem stripe. Čeprav moram reči, da nisem zelo produktiven. Nekateri moji kolegi, ki so ostali v stripu, redno rišejo, delajo in objavljajo. Meni je strip ostal hobi, tako kot se je začelo.« Od tedaj je ustvaril tri stripovske albume, morda bo luč sveta ugledal še četrti, ostaja pa zvest kratki formi. »Moji stripi so zelo kratki. Narišem eno stran in mi je to za nekaj časa dovolj.«

Od znanstvene fantastike do glasbenih besedil

Njegove tematike so raznolike, a najbližje mu je morda vseeno znanstvena fantastika. Veliko stripov pa temelji tudi na glasbenih besedilih: »Najlažje mi je izbrati pesem in jo ilustrirati na svoj način.Glasbenik je morda pesem doživljal povsem drugače.« Tako je med drugim vizualno interpretiral besedila Kreslina in Nicka Cava.

Pomemben del njegove stripovske poti je tudi sodelovanje z revijami. Precej je risal za Mladino, kjer je tik pred osamosvojitvijo Slovenije objavil svoj najdaljši in danes že znameniti strip Točno opolnoči, ki je dvignil precej prahu.

»Sodeloval sem z Ivom Štandekerjem, tema stripa pa je bila ravno osamosvojitev Slovenije. V stripu sem upodobil nekaj takrat znanih jugoslovanskih oficirskih obrazov. Bilo je napeto. Vojaško sodišče v Zagrebu je zahtevalo, da na Mladini povedo, kdo je avtor. Hoteli so me obtožiti veleizdaje. Stripe sem skril. Ostal sem neprepoznan, čeprav sem bil podpisan s psevdonimom Oemor, kar je nazaj prebrano moje ime. Tako bi me lahko hitro našli. Takrat se morda nisem zavedal, a danes, ko razmišljam za nazaj, vem, da me je bilo kar precej strah.« Objavljal je tudi v tujini – od Beograda in Hrvaške do Švice in Brazilije. Danes ima doma polico z revijami, kjer so izšli njegovi stripi, ter kup fanzinov, ki so »potrošna roba«.

Štrakl svoj slog opisuje kot mešanico realistično-abstraktnega, zelo malo pa dela v humorističnem slogu. »Veliko delam po fotografijah, starih fotografijah iz knjig o Divjem zahodu.« Največ ustvarja v črno-beli tehniki, barva je prisotna redkeje.

Grafika kot glavna dejavnost, a tudi hobi

Več v Štajerskem tedniku