O cerkvenih porokah na ptujskem gradu
V idiličnem okolju ptujskega gradu se letno poroči okrog deset mladih parov, ki prihajajo s Ptuja, z območja nekdanje ptujske občine in tudi drugih krajev Slovenije. Kakšen par med njimi izrazi tudi željo po cerkvenem obredu. Ta bi bila mogoča, če bi mladi par pridobil dovoljenje škofa.
„Cerkveni obredi niso v naši pristojnosti, jim pa ne nasprotujemo. Kolikor vem, so se ptujske župnije in dekanija odločili, da bodo cerkvene obrede porok opravljali v cerkvi in ne v grajski kapeli ali na drugih lokacijah,“ je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič.
Pred približno petimi leti so škofje izdali navodilo, da duhovniki upoštevajo zakonik cerkvenega prava, ki v svojih paragrafih pravi, da naj se zakon sklene v župnijski cerkvi. V drugi cerkvi ali kapeli pa ga je mogoče skleniti z dovoljenjem ordinarija ali župnika. Tako govori prvi paragraf kanona 1118, v drugem paragrafu pa je zapisano, da poroko na drugem primernem kraju lahko dovoli krajevni ordinarij. To pa je škof. „Škofje v Sloveniji so izdali navodilo, da samo oni dajejo dovoljenje za cerkveno poroko izven župnijske cerkve. Pomeni, da če se nekdo želi poročiti v kapeli ali podružnični cerkvi, mora pridobiti dovoljenje od škofa,“ odgovarja na vprašanje o možnem cerkvenem obredu poroke na ptujskem gradu pater Milan Kos, provincialni minister.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
