Kulturno ministrstvo se s prodajami gradov ne strinja več
V Sloveniji je več kot 500 gradov in dvorcev, največ jih ima v lasti država – koliko, pa ne vedo. A glede na klavrno podobo grajskih zidov se država kot največji graščak ni izkazala. Ker so proračunske malhe vedno plitvejše, je ena izmed rešitev, da bi ostarele zidove pred propadom rešili zasebniki, a kulturno ministrstvo se s prodajo ne strinja.
Nedavno smo pisali o dvorcu Štatenberg, ki je v lasti Impola, kako sta ga partnerja iz Ljubljane opremila in ga obogatila z zgodbami, ki jih govorijo slike in umetelno pohištvo. In kot je povedala grofica Štatenberška Tanja Šubelj, sta s partnerjem nameravala kupiti dvorec Viltuš, vendar država ni želela razpisati tretje dražbe. Tudi letos ministrstvo ne namerava prodati dvorcev v državni lasti in v upravljanju kulturnega ministrstva. »Glede na veljavne strateške planske dokumente, ki se nanašajo na ravnanje s kulturnimi spomeniki državnega pomena, izhaja, da je prodaja in tudi neodplačan prenos lastninske pravice na lokalno skupnost dopustna le, če se s tem izboljšata njegova ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi uporaba, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika. Resnih kupcev, ki bi izpolnjevali navedene pogoje za izjemno odtujitev spomenikov državnega pomena, pa doslej ni bilo, pravzaprav se tudi nekatere druge dosedanje odtujitve državnih spomenikov kažejo kot premalo premišljene.«
Torej ministrstvo skrbi, da bi investitorji, ki so za grad pripravljeni odšteti več 100.000 evrov, nato zaprli vrata javnosti. Na drugi strani pa se na ministrstvu soočajo s pomanjkanjem denarja za obnovo, vzdrževanje in upravljanje dvorcev. Letos imajo na tej postavki 852.537 evrov, kar zadostuje zgolj za najnujnejša vzdrževalna dela.
Koliko denarja letos za Borl, Dornavo, Ptuj in ostale gradove
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Preberite več v Štajerskem Tedniku
