Kako se je iz kuharice nekoč davno rodila prava dornavska ciganica
Etnografska pustna skupina Dornavski cigani, ki deluje v okviru Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava, letos zaznamuje šest desetletij delovanja. Lik, ki je preživel 60 let in povezuje vse generacije, od otrok do najstarejših, sta pred dobrimi 80 leti ustvarili vaški kuharici Roza Peteršič in Otilija Belšak. Glede na medgeneracijsko sodelovanje se danes ni bati, da bi dornavski cigan odšel v pozabo.
Čas od svečnice do pepelnice je bil nekoč na podeželju namenjen porokam. Leta 1939 sta Peteršičeva in Belšakova kuhali na poroki v Dornavi. Ker je bila sočasno v kraju še druga ohcet, ju je gnala radovednost, kaj kuhajo pri »konkurenci«. Preoblekli sta se v ciganici in šli beračit. To na Ptujskem polju ni bilo nič neobičajnega, saj se je v preteklosti po vaseh v Podravju potepalo veliko Romov (ciganov), ki so prosili za hrano in oblačila. Najraje so prišli, ko je bila kakšna gostija, ker so bili ljudje takrat bolj radodarni. Dobrih 20 let kasneje, ko se je Peteršičeva Roza za »hec« oblekla v ciganico, se je njenemu sinu Francu porodila ideja, da se Dornavčani našemijo v cigane in se udeležijo pustne povorke na Ptuju. In tako se je leta 1961 začela pisati zgodovina dornavskih ciganov.
Brez Franca in Mete Peteršič ciganov ne bi bilo
Franc Peteršič je imel veliko idej, kaj vse bi se lahko našemili. Tako niso bili samo cigani, ampak tudi druge maškare: Indijanci, Turki, kmečki punt, orači, kmečka gostija ter Ali Baba in 40 razbojnikov. Za to masko so na vasi zbrali 41 konj in z njimi nastopili na povorki. Od leta 1968 so se Dornavčani ptujske pustne povorke udeleževali samo še kot cigani. Gonilna sila fašenskega dogajanja je bil Peteršič, njegova žena Meta je pri ciganih aktivna še danes. Spomni se, da so bila prva ciganska krila izdelana iz ženskih spodnjih kril, lasulje in brki pa iz konoplje, ki so jo prebarvali s črno barvo. Moški so se znašli po svoje, običajno so v omarah pobrskali za kakšno starejšo obleko, si nadeli klobuk, kučmo … Rjava barva za temno polt je nastala iz kavne usedline in tako mora biti še danes.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
