Arhiv Štajerskega Tednika

Čeprav v Podravju na poljih prevladujeta pšenica in koruza, je naša regija pomembna tudi v pridelavi hmelja. Drugi največji pridelovalec v državi je namreč podjetje Hmelj Dornava, tretji Jeruzalem Ormož Sat. In tako kot drugi kmetijci se tudi hmeljarji soočajo z boleznimi – ponovno jim grozi bolezen viroidne zakrnelosti hmelja, ki povzroča odmrtje rastlin in visoke izgube pridelka. Nevarni viroid se kljub vsem omejitvam in ukrepih na okuženih območjih še vedno širi. Zato je ključnega pomena, da so pridelovalci pozorni na pojav simptomatičnih rastlin v vseh hmeljiščih in ob morebitni potrditvi okužbe izvedejo vse potrebne ukrepe, s katerimi se bolezen zaustavi in prepreči širjenje na sosednja hmeljišča, opozarjajo. Sicer pa se bolezen v hmeljišču zelo hitro širi preko rastlinskega soka in ostankov rastlin, mehanizacije, orodja, opreme in celo s človekom (na podplatih in rokah). Edini ukrep za preprečevanje vnosa in širjenja je redno in pravočasno odstranjevanje obolelih rastlin, stalno razkuževanje mehanizacije, orodja in opreme, ki se uporablja v hmeljiščih, ter sajenje zdravih sadik.

Vse te ukrepe izvajajo tudi v Hmeljarstvu Dornava, ki hmelj prideluje na 130 hektarjih na območju Dornave, Moškanjcev, Borovcev in Vidma. »Viroid je zelo nevaren, saj okužen hmelj v treh letih dobesedno umre, zato tej bolezni hmeljarji pravimo hmeljeva kuga. Če pride do okužbe, mora hmeljar takoj skrčiti njivo, na okuženem območju pa najmanj tri leta ne sme pridelovati hmelja. Naša prednost je, da te bolezni nimamo, res pa je, da imamo stroge ukrepe, kar pomeni, da se razkužijo vsi, ki gredo na njivo – od delavcev, preglednikov, obiskovalcev, razkužujemo pa tudi stroje,« je povedal direktor Mitja Šegula. Okužena območja v Sloveniji so po odločbi uprave za varno hrano in varstvo rastlin na območju Žalca, Prebolda in Slovenj Gradca.

»Pridelamo za dve Sloveniji hmelja«

Hmeljarstvo Dornava je torej drugi največji pridelovalec hmelja pri nas. »Z žicami imamo opremljenih 150 hektarjev površin, trenutno pa hmelj pridelujemo na okrog 130 ha hmeljišč. Bomo pa v prihodnje dosadili hmelj, da bomo prišli na želeno površino, ki smo jo dosegali pred hmeljarsko krizo v letih 2007–2009. Namreč v letih krize smo pridelavo skrčili na vsega 30 hektarjev,« je pojasnil. Na 130 ha letos pričakujejo 200 ton slovenskega zelenega zlata. Kakšna količina je to? »Laško in Union skupaj porabita okrog 100 ton hmelja, kar pomeni, da mi pridelamo za dve Sloveniji hmelja. Hmelj je le začimba v pivu, po recepturah ga pivovarji na hektoliter dodajo od 10 do 30 dekagramov.«

Glede letine je Šegula dejal, da za zdaj kaže, da bo ena boljših. »Seveda če ne bo neurij,« je dodal in priznal, da tudi kupce že imajo. »Za večino pridelka imamo sklenjene dolgoročne pogodbe, višek pa prodajamo na prostem trgu. Nič ga ne prodamo v Sloveniji. Hmelj izvozimo, največ v Nemčijo, Belgijo, Anglijo, tudi Ukrajino in Rusijo.«

Površina hmeljišč ponovno raste

10 največjih pridelovalcev hmelja v letu 2018

Preberite več v Štajerskem Tedniku