Arhiv Štajerskega Tednika

Slovenski kmet je v povprečju star 57 let, le štiri odstotke jih je mlajših od 35 let, kar nas uvršča pod povprečje Evropske unije. Na to neugodno starostno strukturo so na kmetijskem ministrstvu reagirali s programi za razvoj podeželja, med katerimi so tudi ukrepi za pomladitev kmetij. Mladi kmetje, stari največ 40 let, se lahko potegujejo za različne finančne spodbude, njihova višina pa je odvisna od »stopnje« prevzema kmetije: mladi kmet je na primer lahko zgolj nosilec kmetijske dejavnosti, lahko pa postane lastnik kmetijskega gospodarstva v celoti. Pomoč države torej je, v praksi pa prenos premoženja na kmetiji ni tako enostaven postopek, ampak kompleksna odločitev, ki od članov družinske kmetije zahteva predvsem zaupanje, medgeneracijsko sožitje, odkrito komunikacijo in skupen cilj – napredno in finančno stabilno kmetijo.

Kjer so se kmetije odločile za predajo mladim in dobile finančne spodbude, se je po mnenju svetovalk Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti ter razvoj podeželja v veliki večini izkazalo za dobro potezo. »Kot opažamo na terenu, so rezultati pozitivni, spremembe pa seveda tudi velike. Najpomembnejše je, da se družina resno pogovori pred tem korakom, da gre v predajo brez fige v žepu in ne zgolj zaradi denarja,« ugotavlja Felicita Domiter, Terezija Bogdan pa dodaja, da se pri prevzetih kmetijah že vidi napredek: »Mladi imajo moč, drugače vidijo stvari, imajo več energije, idej, so bolj drzni, bolj izobraženi, gredo v korak s časom, se odločajo za več dopolnilnih dejavnosti, skratka so naprednejši in zato nujni za večji razvoj in preživetje kmetij.«

Prenos lastništva je skušnjava

Preberite več v Štajerskem Tedniku