Podravje: Na pragu naravne nesreče – suši se praktično vse, kar raste
Območje Podravja so letos prizadele že tri vremenske ujme: pozeba, toča in suša. Posledično bo manj pridelka, pa tudi krme za živino. Suša je najbolj osiromašila pridelek na obdelovalnih površinah, ki so na prodnatih podlagah, zlasti tam, kjer je plast zemlje plitka. »Glede na vremenske napovedi in prejeta poročila s terena je velika verjetnost, da bo letošnji obseg škode v kmetijstvu zaradi suše tolikšen, da bo razglašena naravna nesreča in bodo pristojni organi pristopili k izvedbi ocenjevanja škode,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo.
»Posledice suše so precej opazne. Na koruzi se spodnji listi ponekod že sušijo. Drugo je tam, kjer so namakalni sistemi. Tam rastline ohranjajo dobro rastno kondicijo, barva posevkov je čisto drugačna kot na območju, kjer se ne zaliva. Žal je površin z namakalnimi sistemi zelo malo. Škoda nastaja tudi na neobdelanih strniščih, tam v tem času raste in vznika edino ambrozija. Za govedorejce bo rešitev, da na njivah, kjer so ostala neobdelana strnišča, po prvem dežju posejejo travo – italijansko ljuljko z dodatkom črne detelje. S tem pridelkom bi si potem zagotovili krmno bazo za naprej. Pri tem bi bila dobrodošla pomoč bodisi lokalnih skupnosti bodisi države, da bi pomagali pri nakupu semena. Ob ugodnih razmerah bi lahko še letos imeli dober odkos, pa potem še spomladi naslednje leto.
S pomanjkanjem padavin se srečujemo od zime naprej. Že prva košnja je dala manj kot običajno. Zelo velik je izpad travne krme na travnikih, ki so na pobočjih Haloz in Slovenskih goric: trave za spravilo krme je zraslo za polovico manj kot minula leta. Nekateri tako že razmišljajo, da bi zmanjšali črede. Menim, da je treba primarno razmišljati v smeri, da se pridela voluminozna krma. Smiselno bi bilo, da bi kmetje z gričevnatih območij najeli strniščne njive in si prav tako priskrbeli voluminozno krmo za hladnejšo polovico leta. K reševanju problema bi lahko pristopil Sklad kmetijskih zemljišč in njive, ki se po žetvi več ne obdelujejo, začasno ponudil za setev travinja.
Dejstvo je, da se bomo srečevali s pomanjkanjem sena, saj je letos celotna Slovenija utrpela sušo in trave je zraslo zelo malo. Pričakuje se, da bo krma imela visoko ceno, zato se jeseni in naslednje leto zgodaj spomladi še splača nadomestiti primanjkljaj, ki ga je povzročila suša,« je poudaril vodja Kmetijske svetovalne službe KGZ Ptuj Peter Pribožič.
Travo za krmo zasejati na vse razpoložljive njive
Pomurje: usahnila tudi podtalnica
Namesto traktorjev raje denar za namakalne sisteme
Haloze potrebujejo pomoč!
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
