S. Bizjak

Lani je bilo v Sloveniji 944.008 delovno aktivnih, kar je bilo največ od leta 1991 naprej. To je za 27 % več kot leta 1997, ko jih je bilo najmanj, ugotavljajo na državnem statističnem uradu. Ob tem opozarjajo, da se v zadnjih letih spreminja struktura delovno aktivnega prebivalstva. Medtem ko je bilo leta 2010 med delovno aktivnimi v Sloveniji 92,6 % državljanov Slovenije, je lani ta delež upadel na 84,3 %.

Po najnovejših podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je stopnja oz. odstotek delovno aktivnih, starih med 15 in 64 let, v primerjavi z objavljenimi podatki leta 2016 na državni ravni narasla za nekaj več kot 20 % in tako znaša 68,85 odstotka.

Medtem ko je ta na ravni Podravja ne samo nižja od državnega povprečja, marveč celo druga najnižja med regijami v državi. Znaša namreč 64,86 %. Za podravsko zaostaja samo še pomurska z 61,19 % delovno aktivnih prebivalcev.

Odseljevanje mladih in prenizke plače

Po besedah direktorja ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje Tomaža Žirovnika gre vzroke za podpovprečno stopnjo delovno aktivnih prebivalcev v večini spodnjepodravskih občin iskati v več dejavnikih, predvsem v demografskih gibanjih, trendih in upoštevanju migracij ter ne nazadnje tudi v slabših plačah in delovnih pogojih: »Odseljevanje delovno aktivne populacije, ponekod tudi priseljevanje populacije starejših (upokojencev) in povprečno staranje prebivalstva so pomemben dejavnik pri tem. Če dodamo še dohodkovni vidik (torej povprečne bruto plače v tem okolju, ki evidentno zaostajajo za državnim povprečjem), ki pomembno vpliva na zaposlenost, je rezultat, kakršen je.«

Več v Štajerskem tedniku