V Narodni in univerzitetni knjižnici smo slavnostno podelili listine za vpis na Nacionalno listo Spomin sveta UNESCO. Prvi izbor predlogov pisne dediščine sestavlja deset enot, ki imajo svojo prepoznavno nacionalno pomembnost. 

Listine podeljuje Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta, ki deluje pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco. Slovenski Nacionalni odbor sestavljajo, po dogovoru z Uradom za Unesco, tri reprezentativne stroke na področju kulture, ki hranijo pisno kulturno dediščino: arhivi, knjižnice in muzeji. Slovenskemu Nacionalnemu odboru UNESCO za program Spomin sveta pa se pridružujeta še predstavnik Ministrstva za kulturo ter Urada za Unesco oz. Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

Odbor je v skladu s svojimi pristojnostmi prejel 75 kandidatur, kar priča o vidnem bogastvu pisne in širše dokumentarne dediščine, ki se hrani v slovenskih kulturnih in drugih ustanovah. Odbor je na osnovi standardnih kriterijev programa izbral prvih deset vpisov na Nacionalno listo Spomin sveta. Seznam se bo na nacionalni ravni dopolnjeval načeloma na vsake tri leta.

Prvih deset izbranih enot si lahko ogledate tu, med njimi so Stiški rokopisi in Knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu.

Stiški rokopis, okoli leta 1428, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Stiški rokopis je eden najpomembnejših slovenskih srednjeveških tekstov. Nastal je v Cistercijanskem samostanu v Stični okoli leta 1428. Obsega 247 papirnih folijev v latinščini in slovenščini, ki obsegajo: začetek velikonočne himne, popis nedelj in praznikov od velike noči do telovega, opombe k biblijskim citatom ter sedem poslovenjenih latinskih izrazov, invokacijo sv. Duha in besedilo »Czestyena bodi kralewa mati te mylosti«. Napisan je v gotski knjižni kurzivi z elementi gotske minuskule. Kodeks je sestavljen iz treh skupaj uvezanih delov in predstavlja pomemben vir za zgod. slov. jezika in kulture

Knjižnica frančiškanskega samostana, Novo mesto, 1469–1800

Frančiškanski samostan, Novo mesto

Knjižnica Frančiškanskega samostana v Novem mestu sodi med najstarejše knjižnice na Slovenskem, ki se še vedno nahaja na primarni lokaciji v Novem mestu. Prve knjige so frančiškani v knjižnico prinesli leta 1469, ko so pred Turki pribežali v Novo mesto. Knjižnica se je močno razvila po letu 1746, ko je bila v prostorih samostana ustanovljena novomeška gimnazija. V knjižnici hranijo 39 inkunabul in več srednjeveških rokopisnih kodeksov. Najznamenitejši med njimi je rokopisni gradual na pergamentu iz leta 1418. Celoten fond knjižnice obsega približno 20.000 enot, od tega je približno 7.000 enot gradiva z letnico izida pred 1800. Za knjižnico je pomembno tudi to, da je glavnina ohranjena v prvotni obliki. Vsebuje tudi posamezne svetovne raritete. Knjižnica je pomemben vir za preučevanje kulturne zgodovine, farmacevtike in medicine ter cerkvene organizacije na Slovenskem in širše.