Arhiv Štajerskega Tednika

Dvanajst nominirank za laskavi naziv Slovenka leta 2020, ena ura vrhunskega programa, ki vam ga z gotovostjo obetajo imena, kot so Nuška Drašček, Anja Bukovec, Marko Hatlak, Ana Klašnja, Lukas Zuschlag in drugi umetniki, ti so za vas po dolgem času spet okusili čar odrskih desk – z vsem tem vas vabimo v našo družbo. Brez vas pač ne bo isto. Skozi večer nas bo popeljala voditeljica večera Blažka Muller. Večer, poklonjen izjemnim ženskam, pa nikoli ni minil brez moškega govorca. Tokrat smo jih nabrali kar za celo družbo. Prisluhnite, kaj so povedali Tone Partljič, Vinko Möderndorfer, Karel Gržan, Andrej Šter, Zoran Predin, Marcel Štefančič, Tadej Golob, Mario Galunič in Tadej Toš.

Sedeži v dvoranah so resda prazni, ampak prireditev bo napolnila naša srca in misli. Da počastimo žensko energijo, moč, ki so jo v minulem letu izkazovale nominiranke, njihov boj za pravičnejši svet in lepšo družbo - je v teh časih še pomembneje kot kadarkoli prej v 32-letni zgodovini izbiranja Slovenke leta.

Zato zadnji ponedeljek v marcu spremljajte prireditev, kjer vas čaka tudi šopek devetih znanih Slovencev – gotovo vas bodo presenetili tudi oni.

Privoščite si topel večer, mi vam z njim nalivamo obilen kozarec optimizma za prihodnost.

-------------------

Kandidatke za Slovenko leta 2020 so:

Zdenka Badovinac

kuratorka, umetnostna zgodovinarka in esejistka je Moderno galerijo vodila 27 let, zadnjih devet pa tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, katerega pobudnica je bila. Vseskozi je bila drzna, pionirka, ki je z inovativnimi kuratorskimi pristopi Moderno galerijo razvila v eno najnaprednejših in referenčnih umetnostnih institucij na svetu.

Magda Kastelic Hočevar

upokojena profesorica razrednega pouka in pesnica, je ženska številnih talentov. Brezplačno poučuje otroke, ki se jim v šoli zatika, lektorira seminarske in diplomske naloge, piše članke, ureja časopise, slika, dela čestitke in voščilnice, oblikuje nakit, šiva torbe in nahrbtnike … Predvsem pa že od nekdaj skrbi za kulturno-umetniško življenje Žužemberka.

Valentina Kobal 

je ženska z velikim srcem, močno empatijo in izrednimi organizacijskimi sposobnostmi. Ob službi učiteljice in šestih otrocih je aktivna prostovoljka Rdečega križa. V novogoriški osnovni šoli Frana Erjavca na daljavo poučuje drugi razred in nekajkrat na teden še osem ur kot prostovoljka na vhodu šempetrske splošne bolnišnice sprejema in usmerja ljudi.

Ema Kozin

je najmlajša svetovna prvakinja v zgodovini profesionalnega boksa v dveh težnostnih kategorijah. Minulo leto si je prigarala zeleni pas združenja WBC, ki med boksarji velja za najprestižnejšega. Odlični gimnazijki, zdaj študentki finančne matematike, in že 14 let prostovoljni gasilki je boks privzgojil še dodatno spoštovanje do ljudi.

Kazimira Lužnik

iz znane glasbene družine Nanut je pianistka, organistka, zborovodkinja, zdravstvena delavka, predvsem pa tekaška legenda, ki smo jo do lanskega leta, ko je zaradi epidemije mnogo tekmovanj odpadlo, redno srečevali na slovenskih tekaških prireditvah. Pri svojih šestinosemdesetih letih je že nekaj let najstarejša udeleženka ljubljanskega maratona, poleg vseh drugih pa se je desetkrat udeležila tudi prestižnega maratona v New Yorku.

Medicinske sestre

nimajo rade primerjav z angeli, zato jim nikar ne recite tako – še posebno, ker država z njimi ne ravna prav nič angelsko. Okrog 23.000 jih je – medicinskih sester, babic in bolničark negovalk. In jih je še vedno (vsaj) pet tisoč premalo; čez leto, dve, jih bo pa še precej manj, ker se jih bo veliko upokojilo in kar nekaj zbežalo v druge poklice.

Nevenka Mlinar

Zdravnica iz ambulante splošne medicine v Desklah je prvopodpisana na pozivu skoraj 600 zdravnikov, ki so se v začetku leta prvič v zgodovini naše države jasno in soglasno opredelili do okoljskega problema. Pozvali so odgovorne, naj namesto dobičkov nemudoma zaščitijo zdravje državljanov, posebno ranljive v srednjesoški dolini, v kateri se po tragediji z azbestom zdaj spopadajo s sosežigom večinoma tujih odpadkov v cementarni Salonit Anhovo

Katarina Očko

je svoje poslanstvo in strast odkrila na kmetiji. Tastu je rekla, da ne bo več škropil, on pa ji je odvrnil: »Prav, potem pa okopavaj.« In je. Čeprav je drobcena in ima bronhiektazijo, pljučno bolezen, zaradi katere je potrebovala operacijo, zanjo ni večjega užitka kot delo na zemlji. Z ekološko hrano oskrbuje okoliške šole, vrtce, restavracije in bolnišnico.

Anita Ogulin

je predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in naša nesporno najbolj znana socialna delavka, čeprav po poklicu novinarka, ki jo vedno znova preseneča obseg novonastale revščine v Sloveniji, ki se še širi in poglablja. Zaradi človekoljubne organizacije, v kateri deluje kot prostovoljka, številni otroci in družine niso lačni, imajo ohranjeno streho nad glavo, plačane položnice, primerna oblačila, obutev, zvezke, barvice, šolsko torbo in tudi računalnik.

Carmen Rajer

vodja projekta Most v Krškem, je s svojo ekipo na noge postavila pilotni projekt, ki starostnikom zagotavlja oskrbo na domu, da jim ni treba v prenapolnjene domove starejših občanov. Most je projekt z velikim srcem, ne pozna nedelj in praznikov, še celo korona ga ni ustavila – kdor potrebuje pomoč, jo dobi. Takoj in brezplačno. Ostarele in bolne na domu obiskujejo zdravstveni tehniki, socialni delavci, fizioterapevti, delovni terapevti, kineziologi.

Natalija Spark 

je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki je vez med gluhim in slišečim svetom, kar je še posebno v času epidemije zanje lahko življenjskega pomena. Znakovni jezik ji je bil tako rekoč položen v zibelko, saj se je rodila gluhima očetu in materi. To jo je usmerilo na njeno življenjsko pot: želela je pomagati drugim. Za diplomsko delo je prejela Prešernovo nagrado.

Erika Žnidaršič 

ima dvoje nadomestnih imen, pri katerih ni treba nobenih razlag. Prvo je Piramida, pogovorna oddaja, v kateri je zablestela, drugo je Tarča, v kateri še bolj žari, pa tudi vmes je delala marsikaj, kar je bilo vredno pozornosti. Le redkokdaj nas pusti hladne. In čeprav so televizijske oddaje praviloma delo ekipe, je pač Erika Žnidaršič tista, ki jo vodi v živo, ima za številne sogovornike provokativna vprašanja in ki se ne pusti zmesti niti takrat, ko jo odkrito žalijo in provocirajo.

Preberite več v Štajerskem Tedniku