Pisateljica Janja Vidmar že drugič pri metelkarjih
Na OŠ Frana Metelka Škocjan smo april praznično sklenili z zaključno prireditvijo Bralne značke v torek, 25. aprila, s katero smo se pridružili praznovanju 57. obletnice tega bralnega gibanja pri nas.
V letošnjem šolskem letu našo šolo obiskuje 351 učencev, pri čemer so 204 učenci osvojili naziv bralni značkar, in sicer 146 z razredne stopnje (od 1. do 5. razreda) in 58 s predmetne stopnje (od 6. do 9. razreda), 10 devetošolcev od 20-ih pa je za vseh 9 let branja za bralno značko prejelo spominska priznanja. Prejeli so spominsko priznanje, 6. junija pa se bodo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu pridružili zlatim bralcem z ostalih dolenjskih šol in prejeli knjižno nagrado Od genov do zvezd Saša Dolenca, ki jo je ilustriral Igor Šinkovec.
Bralna priznanja je s pomočnikom ravnateljice Andrejem Primcem podelila gostja pisateljica in scenaristka Janja Vidmar, ki je našo šolo prvič obiskala 5. maja leta 2008. Na spletu o njej preberemo: Janja Vidmar je ena najvidnejših in najbolj priznanih slovenskih mladinskih pisateljic. Pisati je začela v začetku 90. let, je članica Društva slovenskih pisateljev, je pobudnica nagrade desetnica. Kot svobodna umetnica piše poleg knjig za otroke in mladino tudi scenarije za otroške oddaje in filme: scenarij za 3-delno TV-nadaljevanko Junaki petega razreda, pa scenarij za 5-delno TV-nadaljevanko Moj prijatelj Arnold. Po njenem scenariju je bil posnet celovečerni film Blues za Saro, leta 2003 pa je napisala scenarij za celovečerni film Roza v kraljestvu svizca.
V Cobissu je pod njenim imenom mogoče najti blizu 80 monografskih publikacij v slovenskem jeziku, kot so Princeska z napako, Aknožer, Debeluška, Nimaš pojma, za mlajše dogodivščine o Maticu … Prejela je številne nagrade tako slovenske kot tuje.
Tokrat je bila rdeča nit njenega pogovora z metelkarji drugačnost in knjiga Otroci sveta, ki je nastala v sodelovanju s svetovno popotnico Benko Pulko. Prav zaradi te knjige je bila povabljena v glavno mesto Mehike na kongres IBBY - Mednarodne zveze za mladinsko književnost septembra leta 2014. Udeleženci kongresa so spoznali Mehiko, njene znamenitosti, posebnosti. To deželo, v marsičem zelo drugačno, je skušala približati tudi nam. Med drugim je povedala, da si tamkajšnji otroci zelo želijo obiskovati šolo, se učiti, a nimajo te možnosti, ker morajo delati in si tako služiti vsakdanji kruh zase in za družino. Marsikje vladata velika revščina in tudi lakota. Zato je poudarila, da je izobrazba ne le pravica, ampak tudi privilegij, zato smo lahko hvaležni za to, kar imamo.
Večina učencev in učiteljev je bila nad njeno predstavitvijo navdušena. Bila je tako drugačna, nenavadna, brez dlake na jeziku, zabavna, večnamenski prostor šole je dobesedno spravila na noge. Navajeni smo, da ob obisku gost (pisatelj…) stoji na odru. Ampak Janja nam je dokazala, da tudi če nisi na odru, pritegneš pozornost. Takšnih obiskov si še želimo, so bili mnenja mnogi učenci. In res je tako. Ker je taka, razume najstnike in njihove duše, zato piše dobre knjige, ki pa bi jih morali brati ne le učenci, ampak tudi starši oziroma odrasli.
Rada potuje in spoznava ne le Slovenijo, ampak tudi druge dežele, a »branje je edino potovanje, s katerega se zagotovo vrneš živ, zdrav in bogat«, je med drugi zapisala. Zelo je poudarjala branje, brez katerega ne gre (poleg čokolade) v njenem življenju, in seveda knjige, zato v pismu, s katerim nagovarja sedmošolce na začetku berila za sedmi razred, zapiše: »Če imaš vsega dovolj, odpri knjigo in odkrij svet domišljije, ki bo samo tvoj, ki nikoli ne ugasne. Sreča je namreč čudna reč. Včasih se utrga v pesmi kot plaz in se ti zasmeje naravnost v obraz. Takrat steci, ujemi svoj nasmeh, stisni ga tako močno, da bodo še podplati srečni pod teboj.Veš, platnic ne ogreješ samo ti s svojimi dlanmi. Tudi one ogrejejo tebe. Zato jih jemlji v roke tudi takrat, ko je vse super.«
