Ljudje ob Kolpi: France Papež

France Papež, pisatelj, pesnik, prevajalec
Rojen 20. marca 1924 v Kotu pri Semiču, umrl 1. maja 1996 v Buenos Airesu, Argentina
Podatkov o Francetovem šolanju nimamo (osnovna šola, gimnazija), znano pa je, da se je med vojno najprej pridružil partizanom, a je pozneje prebegnil k domobrancem.
Maja 1945 se umakne z begunci na Avstrijsko Koroško. Je eden redkih, ki ga angleži ne vrnejo v Jugoslavijo. Najprej je premeščen v italijansko begunsko taborišče Servigliano, nato v Senigallio, kjer dokonča gimnazijo in maturira. Leta 1948 emigrira v Argentino in najde službo v Buenos Airesu. Ob delu v upravi tekstilne tovarne konča tudi slikarsko šolo. Aktiven je pri kulturnem udejstvovanju slovenske diaspore v Argentini. Piše pesmi, drame, romane, prevaja iz angleščine, nemščine in francoščine in ureja glasilo Meddobja. Leta 1954 je ustanovni član Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu in je v njej aktiven do smrti.
Njegova dela:
- pesniška zbirka Osnovno govorjenje, (Buenos Aires, 1957),
- drama Gozd (Buenos Aires, 1969),
- roman Zapisi iz zdomstva, (Buenos Aires, 1977, ponatis Ljubljana 1992),
- uredil je Zbrano delo pesnika Franca Balantiča, (Buenos Aires, 1979),
- skupaj s Tinetom Debeljakom izdata Antologijo zdomskega pesništva, (Buenos Aires, 1980)
- pesniška zbirka Dva svetova (Buenos Aires, 1985),
- drama Krst ob Srebrni reki, (Buenos Aires, 1995),
- drama Svetinja, (Buenos Aires, 1995),
- skupaj s souredniki Marijanom Eiletzom in Stankom Jerebičem je izdal Zbornik Slovenske kulturne akcije 1954-1994,
- redno je objavljal v reviji Meddobja, ki jo je tudi urejal.
Njegov esej Popotovanja, ki je izšel v reviji Meddobja, je RTV Slovenija posnel za oddajo »Esej na radiu«. Bereta ga Maja Moll in Igor Velše.