##IMAGE-3035077##

Kadar hočeš v dobro družbo,
Ne hodi daleč
Je tiha sopotnica
In dobra vodnica
Gostoljubna, gostobesedna
A nikoli vsiljiva družabnica.     

Lizika Vardijan

Tako čutim knjigo, ki me spremlja že vse življenje od prvih slikanic v šolski knjižnici v Črni na Koroškem pa do danes, ko se v skupini družimo s knjigami že 21 let. Začele smo leta 2000 v RIC-u Novo mesto s prvim študijskim krožkom Beremo z Manco Košir. S svojo navdušenostjo je prižgala mnoge krožke, ki še vedno nadaljujemo z branjem, zdaj tudi z drugimi imeni. Marjana Štern je kot prva mentorica bralnih krožkov vodila naš krožek.  Za akcijski cilj smo brali v Domu starejših Novo mesto s 15-imi bralci kar 5 let. To je bila dobra izkušnja, za njih pa kar nekaj zanimivih ponedeljkovih posebnih ur. Prenehali smo, ko so fantje, ki so služili civilno vojaščino, prenehali služiti in nam niso več vozili poslušalcev v bralni prostor. Sami jih nismo znali in zmogli premestiti v vozičke. Te ure branja za nova spoznanja smo svoje oči in glas knjige približali njim, ki niso več mogli brati, a so se nekoč radi družili s knjigami. Veliko smo se naučili tudi mi in razveselili drug drugega.

Nato je v skupini z Marjano Štern pri Društvu upokojencev Novo mesto dobila knjiga še eno priložnost. Ob sredah spoznavajo knjige s Slavko Kristan. V svet knjige smo eno leto stopale tudi s pisateljico Barico Smole.

Z RIC-ovim krožkom Beremo skupaj zdaj že 15 let v Študijski knjižnici Mirana Jarca domujemo vsak prvi torek. Prijazne knjižničarke nam po izbranem načrtu s knjigami opremijo čitalnico. Tako načrtujemo, beremo, poslušamo, izbiramo, priporočamo in se veselimo teh torkovih  srečanj s knjigami in ljudmi, ki jih imamo radi. Veselimo se vseh, ki se nam pridružijo začasno ali trajno.

Posebna izkušnja pa je branje s slabovidnimi in slepimi. Kako hitro drsijo prsti slepega Zlatka Cigiča po Braillovi pisavi! Z njimi smo spoznali njihov društveni dom v Irči vasi, obiskali knjižnico in Zavod za slabovidne in slepe v Ljubljani. Srečanja s poezijo v mesecu februarju pa nas še posebno obogatijo, ko slišimo njihovo recitiranje pesmi, vse na pamet.

Druženja s knjigami nas razveseljujejo in bogatijo. Od svetlobe besed osvetljujemo druge.

Letošnja izkušnja je bila posebna, zato smo svoje prebrane knjige predstavljale po e-pošti. Tudi februarski izbor pesmi Poezije za vse nas je združil, čeprav je manjkal glas bralke. Prav razveselile smo se majskih srečanj s knjigo kar v prostorih RIC-a, ko smo spet lahko izmenjavale vtise o knjigah. Postale smo dobra skupina, ki širi veselje do branja in vsega lepega, kar nam lepša življenje. V skupini ali sam s knjigo nisi nikoli osamljen. Odlična družba je v vsakem vremenu v vseh letnih časih in razpoloženjih.

Letošnja izkušnja z virusom je knjigi dala večjo vrednost, saj smo spet iskali na policah pozabljene znanke in odkrivali še neznanke. Lepo je potovati sam s knjigo, toda spoznati isto knjigo z drugimi očmi in srcem je posebna izkušnja. Prav zato so taka druženja posebna in za vsakega drugačna vrednost. Branje je lahko težko oranje po črnih poljih, če se otroci tega ne naučijo pravočasno. Tako branje ostane za mnoge težka neznanka. Je pa knjiga odlična družba, ki te ne pušča samega, saj ti odkriva nov svet in ljudi. Berite zase, berite drugim, berite skupaj! Vsak dotik besede, zapisane in povedane, nas osrečuje. Osrečite se torej! Naj vas bralni virus okuži, da boste sede ali leže uživali  in potovali v domače in tuje svetove. Prijetno poletno branje vam želim!