##IMAGE-2215079##

V Dolenjskem muzeju v Novem mestu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Tri tisočletja železarstva na Slovenskem. V mali dvorani jo bo odprl župan Žužemberka Franc Škufca. Kot je znano, je namreč ena najpomembnejših slovenskih livarn delovala na Dvoru v Suhi krajini (na fotografiji).

Razstavo je oblikovalo preko 20 sodelavcev, njeno izhodišče je železo, prikaz pa se navezuje na projekt Slovenska pot kulture železa, je povedala avtorica idejne zasnove in ureditve Karla Oder.

Po besedah Odrove so razstavo zasnovali kot skupni podvig slovenskih muzejskih ustanov, delujočih na območjih, ki so na kakršen koli način povezana z železarstvom in njegovim razvojem.

Izhodišče razstave je železo oziroma razvoj železarstva. Ker se razstava navezuje na leta 2003 začeti medmuzejski projekt Slovenska pot kulture železa, so začeli pri arheologiji in prvih najdbah železnih predmetov na območju Slovenije. Osrednji del razstave osvetljuje čas 19. stoletja, ko je zaradi gradnje železnice na slovenskih tleh prišlo do največjega vzpona železarstva, v 20. stoletju, s katerim razstavo zaključujejo, pa se je v Sloveniji razvila metalurška industrija.

Prazgodovinska železarska najdišča se v Sloveniji nahajajo na območju Dolenjske in na Gorenjskem, razvoj železarstva v 19. in 20. stoletju pa je vezan na železarska središča na Jesenicah, na Ravnah na Koroškem in v Štorah. Pri razstavi so dali poudarek tudi razvoju tehnologije predelovanja železove rude in izdelovanja železa ter jekla.

Pozornost so namenili še pečem, ki so po sodbi Odrove za metalurško industrijo ključnega pomena, kladivom, valjarnam in livarnam. Ena najpomembnejših slovenskih livarn je delovala na Dvoru v Suhi krajini, manjša tudi na koroški Muti, določen poudarek pa so na razstavi posvetili tudi ljudem, ki so živeli z železarstvom, izumiteljem, podjetnikom in politikom, ki so po drugi svetovni vojni vplivali na razvoj slovenske železarske industrije, je pojasnila.

Razstavo so lani prvič predstavili na Ravnah na Koroškem, nato so jo preselili na Jesenice, iz Novega mesta, kjer bo na ogled do 24. maja, jo bodo poslali v Štore in zatem v madžarski naftni muzej v Zalaegerszegu.

Razstava je plod sodelovanja Koroškega pokrajinskega muzeja, Gornjesavskega muzeja iz Jesenic, Tehniškega muzeja Slovenije, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Gorenjskega muzeja Kranj, Izobraževalnega centra Štore in tamkajšnjega Železarskega muzeja, Muzeja novejše zgodovine iz Celja, Naravoslovne tehniške fakultete univerze v Mariboru, Društva tehnikov in inženirjev Maribor ter še nekaterih ustanov, je še povedala Odrova.