##IMAGE-2217031##

S spremembo Zakona o varstvu kulturne dediščine naj bi z letošnjim januarjem prešlo breme financiranja muzejev in galerij iz države na občine ustanoviteljice, pa je to prestavljeno za eno leto. Gre za ustanove, kot so Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, Dolenjski muzej Novo mesto ...

Skupnost občin Slovenije je Ustavnemu sodišču predlagala presojo skladnosti določb 93. in 139. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine zaradi kršitve ustavnih načel. Država občinam namreč nalaga novo obveznost, ne pa tudi vseh potrebnih dodatnih virov financiranja. S tem občine postavlja v neenakopravni položaj, ker bodo tiste z muzejem ali galerijo morale to dejavnost pokrivati iz obvezne porabe, čeprav gre v takšnih ustanovah za uresničevanje programov državnega in ne zgolj lokalnega javnega interesa, opozarjajo v občinah. 

Kako bi denimo lahko Kostanjevica na Krki z 2.500 občani in temu primernim proračunom, ki ne zadošča niti za tekočo porabo, poskrbela še za Galerijo?  Sicer je bila ustanoviteljica Galerije Božidar Jakac občina Krško, z ustanovitvijo nove občine pa naj bi Kostanjevica prevzela soustanoviteljstvo. Seveda se mala in revna občina pod grožnjo modela o novem financiranju galerije temu z vso silo upira.

Na vladi so tik pred novim letom uvideli, da vendarle ne smejo čez noč tako obremeniti občin in so določbo prestavili v izvajanje na 1.1.2010.  Sicer pa vlada, ki je že obravnavala pobudo občin za ustavno presojo, zavrača obrazložitev, da so občine s tem postavljene pred nepredvidljive finančne obveznosti, saj da se za postavljanje muzejskih zbirk in raziskovanja premične dediščine za sredstva lahko potegujejo na razpisih kulturnega ministrstva.

Nuša Hribar iz oddelka za družbene dejavnosti v občini Brežice pravi, da je nova obveza za majhne občine resno finančno breme: ''Dokler nismo bili obveščeni, da določba stopi v veljavo prihodnje leto, smo v proračunu za 2009 za obveznosti do Posavskega muzeja načrtovali dobrih 400.000 €. Menim, da bi se morale glede na to novo nalogo, ki jo bodo občine dobile, le-te kategorizirati in s tem dobiti tudi nekaj več denarja od občin, ki muzejev in galerij nimajo,'' meni Hribarjeva.

Glavni financer Dolenjskega muzeja iz Novega mesta je zdaj ministrstvo za kulturo, ki prispeva okoli 70 odstotkov denarja, ki ga muzealci potrebujejo. 20 odstotkov denarja prispeva ustanoviteljica, Mestna občina Novo mesto, ostalo so lastna sredstva muzeja. S spremembo Zakona o varstvu kulturne dediščine omenjenih 70 odstotkov nikakor ne bi izgubili, poudarja direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, spremembe so šle v smer decentralizacije - sredstva državnega proračuna bi se prenesla na lokalno skupnost in od tam naprej muzejem. ''Jaz imam občutek, da ko so pripravljali novi zakon, so imeli bolj v mislih, da bo že lani sprejeta tudi pokrajinska zakonodaja in bi tudi naše financiranje prešlo na pokrajine, kar je ena od možnosti in realnih opcij,'' pojasnjuje Picelj.

Dejavnost muzealcev z novostjo sicer ne bi bila prizadeta, vendar pa si tudi oni, tako Picelj, posrednikov ne želijo: ''Sistem financiranja, kakršen je sedaj, da dobivamo denar direktno iz državnega proračuna, je najboljši. Točno vemo, koliko in kdaj bomo dobili, država natančno do dneva ta sredstva tudi zagotovi,'' pojasnjuje Zdenko Picelj. Če bodo s tem denarjem najprej razpolagale občine, potem npr. ni nujno, da ga bodo takoj tudi predale posameznim javnim zavodom.

Občine se sprememb po Picljevih besedah verjetno otepajo tudi zaradi slabih izkušenj iz leta 2000, ko je bilo financiranje že prenešeno na lokalno raven. Denar za dolenjske muzealce so dobile vse občine (so)ustanoviteljice, dolžna pa ga je bila zagotavljati le matična občina, torej novomeška, kjer ima Dolenjski muzej sedež.

Zdenko Picelj upa, da se bo financiranje spreminjalo šele takrat, ko bodo res ustanovljene tudi pokrajine.

Sicer pa nam je direktor Dolenjskega muzeja danes še zaupal, da se boljši časi, kot kaže, vendarle obetajo tudi izkopavanjem na Kapiteljski njivi. Poročali smo, da je ministrstvo za kulturo še pod vodstvom Vaska Simonitija za ta arheološka izkopavanja namenjalo čedalje manj denarja. Z novo ministrico Majdo Širca se Picelj o tem sicer še ni pogovarjal, a ''slabše, kot je bilo, že ne more biti'', pravi. Na pogovore v Ljubljano na to temo odhaja v kratkem, do začetka izkopavanj optimistično pričakuje, da se bo tudi financiranje uredilo.