Arhiv Lokalno.si

Na naši šoli vsako leto ob začetku bralne značke povabimo nekoga, ki nam predstavi zanimivosti iz sveta književnosti. To leto je k nam prišla gospa Mira Grahek iz trebanjske knjižnice in nam predstavila vrsto japonske pesmi - haiku. Izvedeli smo, da je to vrsta lepe misli, ki nam polepša dan, spodbudi k razmišljanju, besede pa se ne smejo rimati. Za konec smo bili tudi sami ustvarjalni in  poskušali napisati pravi haiku ...

V malo manj sodobni svet brez medijev pa nas je 14. oktobra popeljal Ivan Kastelic, sicer zaposlen v Muzeju Brežice z delavnico »Od razglednic do SMS-a«. S pridihom humorja nam je razložil, da so včasih pisma in razglednice pisali vsak dan in večina nas je spoznala, da se računalniški zapiski kaj hitro porazgubijo, črnilo na belem papirju pa ostane. Poleg tega skoraj ne moremo preživeti brez računalnika in posledica tega je, da ljudje sploh ne znajo pisati. Za zaključek smo prejeli učne liste, ki smo jih rešili s pomočjo kopiranih starih razglednic in dopisnic. Bilo mi je všeč, saj smo se tudi nasmejali, istočasno pa je bilo gospoda Kastelica zanimivo poslušati. 

8. oktobra smo se ob deveti uri dopoldne zbrali v Kulturnem domu na Blanci. V goste je prišel gospod Joseph Rakotorahalahy z Madagaskarja z namenom, da nam predstavi to državo, ki leži na otoku vzhodno od Afrike. Seboj je pripeljal dve dekleti, ki sta na začetku povedali pravljico »Kdo je najmočnejši« ob spremljavi malgaškega glasbila. Ob diapozitivih smo spoznali naravne znamenitosti Madagaskarja, se naučili šteti do 10 po malgaško in seveda uživali v ritmih tradicionalne glasbe. Zapeli smo veliko pesmi, igrali na bobne in ostale različne inštrumente. Ta glasba zares pozitiven učinek, saj je vsa dvorana stala na nogah in pela v en glas.

12. oktobra pa smo za prijetno vzdušje poskrbeli kar sami učenci. Člani dramskega krožka smo pod vodstvom učiteljice Nine Grabenšek-Kadilnik za vse razrede uprizorili  igrico Jane Milčinski, »Katera torba je najboljša«. Zgodba govori o šestih torbah, ki se prepirajo in se ne morejo odločiti, katera je najboljša. Na koncu ugotovijo, da so vse enako pomembne. Vsi smo se ob tem pošteno nasmejali. 

Laura Pavlin Gregorčič, 8.r

Arhiv Lokalno.si