Materam in ženam v Straži
V petek v straškem kulturnem domu tradicionalna prireditev Materam in ženam. Prireditev, ki ima v Straži dolgoletno tradicijo in tradicionalno poteka v simbiozi med OŠ Vavta vas in KUD Straža, je po dveh letih prisilne pavze letos v kulturno dvorano spet privabila številne obiskovalke, ki jim je prireditev v prvi vrsti namenjena, nekaj pa tudi njihovih »slabših polovic.«
V prvem delu večera smo lahko po pozdravnem nagovoru predsednika KUD Straža Roberta Krena in pomočnice ravnateljice OŠ Vavta vas Bogdane Hočevar z dvema pesmima slišali otroški pevski zbor OŠ Vavta vas pod vodstvom zborovodkinje Alenke Gazvoda, učiteljice glasbe na omenjeni šoli. Za mlade pevce je bil to po dveh letih prvi javni nastop, za nekatere, najmlajše, celo prvi sploh.
V nadaljevanju smo slišali Pavčkovo Mama je ena sama, ki jo je občuteno podala učenka sedmega razreda OŠ Vavta vas Ajda Rudolf ter Anice Černejeve Tebi, mati, v prav tako doživeti interpretaciji učenke osmega razreda Neže Dular. Njuna mentorica je Sanja Kirn, učiteljica slovenskega jezika. Večer sta popestrili še dve mladi flavtistki, prva nam je – v tem večeru sicer že slišana kot recitatorka – Ajda Rudolf zaigrala skladbo Colina Cowlesa Morski list, kot druga pa je Julija Kos, učenka sedmega razreda, zaigrala skladbo Škrat J. Conleya. Ajda je sicer učenka petega razreda flavte na GŠ Marjana Kozine Novo mesto, njena mentorica je Jasmina Erjavec Gramec, Julija pa Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja Novo mesto, njena mentorica je Špela Benčina.
Drugi del večera je postregel s povsem drugačno zgodbo, v straškem kulturnem hramu sta namreč gostovali predstavnici projekta Pozabljena polovica Novega mesta Natalija Zanoški in Meta Kocjan. V izredno zanimivem predavanju, podkrepljenem z video projekcijo, sta predstavili trinajst žensk, ki so bile tesno povezane z Novim mestom in so v tem mestu na različnih področjih pustile pečat, vendar jih je zgodovina po krivici prezrla.
Poleg kulturnih prireditev in javnih diskurzov vsako leto osmega marca obeležujejo spomin na njihovo javno udejstvovanje s turističnim vodenjem po Novem mestu in okolici, s poklonitvijo ob dnevu mrtvih in projekcijami na pročelje knjižnice Mirana Jarca. Z aprilom pričenjajo z rednim turističnem vodenjem po poti PPNM, ki bo potekalo enkrat mesečno in kamor smo seveda vabljeni tudi mi.
Na koncu sta vse Stražane pozvali k razmisleku o tem, ali tudi v njihovem kraju skozi zgodovino obstajajo ženske, katerih življenje in delo bi bilo potrebno osvetliti in se jim primerno oddolžiti za njihov prispevek k boljši družbi.
Za konec pa še besede, ki jih je zapisala Rafaela Novak Kren: »Okoli materinstva je družba skozi zgodovino napletla ogromno pričakovanj, polne košare zahtev, tudi dosti nerazumnega; seveda iz preprostega razloga: vsi svojim otrokom želimo najboljše!
Otroci morajo zrasti v odgovorne, disciplinirane, uspešne, srečne in spisek se ne konča ... In na trenutke se zazdi, da je za vse to odgovorna mama. Od iskanja življenjskega poslanstva nadobudneža, pa do iskanja njegove leve nogavice! Vse tukaj in zdaj – ob tem pa naj bo še uspešna v službi, lepa, urejena ... Ogromno odgovornosti, nanizanih poleg vseh tistih neizmernih sreč, ki jih materinstvo prinese s seboj. Nekateri moški so gotovo z obema nogama v zakonu in starševstvu, za nekatere pa se kdaj zazdi, kot da so na sindikalnem izletu, sproščeni, udobno nameščeni, z globoko vero, da bo za vse poskrbljeno ...«
