Ta mesec je gostja Gogine literarne rezidence bosanska pesnica, pisateljica, esejistka in literarna kritičarka Melida Travančić. Z njo se je sinoči v kavarni knjigarne Goga pogovarjala Carmen L. Oven.

Melida Travančić, ki je pred tednom v Novem mestu nastopila tudi na tekmovanju v slam poeziji in prepričljivo premagala vse svoje slovenske tekmece, je tudi sinoči navdušila novomeške ljubitelje literature. Spregovorila je o ženski literaturi in tem, kako ji ta izraz ni všeč, saj po njenem literature ne moremo deliti na žensko in moško in nihče za delo, ki ga je napisal moški, ne reče, da je to moška literatura. Seveda pa to ne pomeni, da so ženske v literaturi enakovredne, marsikdaj jih povabijo na sceno le zaradi nekih kvot, velikokrat so nominirane, a le redko dobijo nagrado. Sama se, kar se tega tiče, ne more pritoževati, saj  je vseh pet njenih pesniških zbirk prejelo ugledne nagrade, precej njenih pesmi pa je bilo tudi prevedenih.

Melida Travančić živi v Tešnju in Sarajevu in je doktorica humanističnih ved s področja književnosti, v svoji doktorski disertaciji pa se je posvetila fenomenu Gavrila Principa v literarnih delih literatov s področja nekdanje Jugoslavije.

Spregovorila je tudi o svojem bivanju v Novem mestu, nad katerim je navdušena. Dobro si ga je ogledala, obiskala galerije in se pogovarjala z udeleženci Novomeških likovnih dnevov, šla je pogledat tudi grob Julije Primic in o njenem odnosu s Prešernom napisala pesem, tudi umetniki, ki jih je srečala v Jakčevem domu, so jo spodbudili k pisanju. Povedala je, da je bila v Novem mestu samo pesnica, vse ostalo, s čimer se tudi ukvarja, je pustila ob strani. Ukvarja pa se z marsičem, med drugim je tudi literarna urednica in raziskovalka, njena poezija pa je, kot smo se lahko v minulih dneh prepričali v Novem mestu, izjemna.