L. M.

Danes praznujemo dan Primoža Trubarja. Za spominski dan avtorja prve knjige v slovenskem jeziku je bil izbran domnevni datum njegovega rojstva v juniju 1508. Odbor Državnega zbora za kulturo bo pripravil proslavo v preddverju velike dvorane, v uradu predsednika republike bo dan odprtih vrat, na Trubarjevini pa tradicionalni literarni večer društva pisateljev.

Tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev z naslovom Dom v jeziku na Trubarjevi domačiji na Rašici bo v znamenju literarnih nagrajencev. S svojimi besedili bodo nastopili dobitniki največjih slovenskih literarnih nagrad: Meta Kušar, Andrej E. SKubic, Miklavž Komelj, Ervin Fritz, Jan Krmelj in Mojca Kumerdej. Večer bo neposredno prenašal tretji program nacionalnega radia, program Ars.

Trubarja se bodo s prireditvijo, ki so jo poimenovali Primož Trubar na naših vsakdanjih poteh, spomnili tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor.

DZ je državni praznik, ki pa ni dela prost dan, sprejel junija 2010. Pobudo zanj je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Posredoval jo je takratnemu predsedniku slovenskega centra PEN Tonetu Peršaku, ta pa dalje v DZ. Poslanska skupina SD je oblikovala predlog, ki ga sprejel DZ.

L. M.

Trubar služboval tudi v Šentjerneju

Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizmom in Abecednik. Umrl je leta 1586.

Pod škofom Urbanom Textorjem, ki je bil vnet katolik, je Trubar med leti 1546 in 1547 kot vikar služboval v Šentjerneju na Dolenjskem. Tam naj bi uredil gospodarstvo župnije. Škof Textor pa se je odločil obračunati s protestanti, ki jih je dal pozapreti in postaviti pred sodišče. Trubar je bil spet pravočasno obveščen in lahko se je skril na varno. Po nekaj mesecih skrivanja ga je ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo, mu zaplenilo hišo v Ljubljani (sedanji Levstikov trg), šentjernejsko župnijo in celjski beneficiat, posvetno deželno sodišče pa ga je obsodilo na zapor. Leta 1548 je tako moral skrivaj pobegniti v Nemčijo, z begom pa je postal tudi deželni odpadnik.

Po avtorju prve knjige v slovenskem jeziku so v Šentjerneju poimenovali nov kulturni hram - Kulturni center Primoža Trubarja. V avli so zapisanje Trubarjeve besede - Stati inu obstati. Sicer pa so zavoljo Trubarja v preteklosti Šentjernej imenovali Lutrova vas.