Prve pogodbe iz dogovora za razvoj regij naj bi podpisovali marca
Prve pogodbe iz dogovora za razvoj regij, ki so pogoj za črpanje evropskih sredstev iz sklada za regionalni razvoj v finančni perspektivi 2021-2027, bodo sklenjene nekje v marcu, je danes v Ribnici povedal minister <strong>Aleksander Jevšek</strong>. Glede sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju je dejal, da bo šel v četrtek v medresorsko usklajevanje.
##IMAGE-4083534##
Po besedah ministra za kohezijo in regionalni razvoj je bilo povabilo k dogovorom za razvoj regij objavljeno aprila lani. Na željo občin in razvojnih regij je ministrstvo datum za prijavo projektov podaljšalo do konca oktobra, trenutno pa potekajo vsi potrebni postopki na ministrstvih. "Prve pogodbe bodo sklenjene nekje v marcu, tako da zadeva teče zelo hitro, glede na izkušnje iz preteklih let celo perfektno," je dejal. S tem je tudi odgovoril na kritike županov, da vlada s pripravo dogovorov zamuja, saj da mi morali biti podpisani že konec prejšnjega leta.
Za regionalni razvoj je sicer Sloveniji v tej finančni perspektivi po besedah Jevška na voljo 460 milijonov evrov, ki bodo razdeljeni med 12 razvojnih regij. Za razvojno regijo Jugovzhodna Slovenija je namenjenih okoli 30 milijonov evrov. Si bodo pa po besedah ministra prizadevali, da bi skupna sredstva še povečali, kar je sicer odvisno predvsem od kakovosti projektov, je dejal v Ribnici. Tam se je Jevšek udeležil dogodka, na katerem so pod okriljem Slovenskega regionalnega razvojnega sklada obravnavali ključne teme razvoja slovenskih regij in predstavitev novih javnih razpisov, namenjenih rokodelcem.
Za boljše črpanje evropskih sredstev in posledično odpravljanje razlik v regionalnem razvoju države je ministrstvo po besedah Jevška pripravilo tudi predlog sprememb zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo šel v četrtek v medresorsko obravnavo in usklajevanje.
V zakonu predvidevajo nekaj sprememb, med drugim, da bi bila razdelitev denarja za odpravljanje razlik med regijami v večji meri odvisna od indeksa razvojne ogroženosti posamezne občine. Drugačna bi bila tudi sestava razvojnih svetov regij, v katere nameravajo vključiti tudi predstavnike znanosti in raziskovalce "ter verjetno še koga". Pri tem bo zakon še predmet usklajevanj, je dejal.
Po besedah ribniškega župana Sama Pogorelca bodo spremembe zakona veljale šele za naslednjo finančno perspektivo. Pri tem pa se ne strinja s predlagano rešitvijo, da bi se občine same dogovorile, kako si bodo razdelile denar. Pri županih namreč ni potrebnega medsebojnega posluha in enotnosti, da bi se lahko dogovorili o tem, kako si bodo pravično razdeliti denar. "Zato menim, da bi bilo vsaj za projekte, povezane z osnovno komunalno infrastrukturo, bolje, da bi sredstva zanje razdeljevalo resorno ministrstvo," je dejal. Okoli 30 milijonov evrov, kolikor naj bi pripadlo razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija sicer po oceni Pogorelca ni veliko. "Samo Ribnica ima pripravljenih za 16 milijonov evrov projektov," je dejal.
Današnji dogodek je sicer potekal v Rokodelskem centru v Ribnici, ki ima skupaj s svojo okolico dolgoletno rokodelstvo tradicijo. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan je ob tem povedal, da ima država dvoletni program razvoja rokodelstva v Sloveniji. V okviru programa naj bi bili do marca pripravljeni in objavljeni razpisi za ohranjanje dejavnosti rokodelcev.
