Konec poskusne dobe za vplivneže, kaj prinaša novi zakon?
Zakon o medijih odslej nadzoruje tudi vplivneže. Po trimesečni poskusni fazi bo inšpektorat kršiteljem na podlagi prijav začel izdajati globe.
Septembra letos je začel veljati nov zakon o medijih, ki skuša regulirati tudi najnovejše oblike javnega komuniciranja, kot so denimo vplivneži na družabnih omrežjih. Zakon je definiral pojem “influencer” in delno uredil dejavnost vplivnežev.
Po zakonu so vplivneži ustvarjalci spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah, njihov namen pa je “vplivati na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov,” njihove objave pa lahko imajo tudi ekonomski interes. “Za vplivneže štejejo posamezniki, ki periodično objavljajo vsebine in imajo minimalno 10.000 uporabnikov (sledilcev, naročnikov),” so zapisali na inšpektoratu za kulturo in medije.
"Definicija sicer zveni brutalno, a drži in je smiselna. Sporna se mi zdi zgolj meja 10.000 uporabnikov. Razumem, da mora obstajati neka točka preloma, a menim, da bi se moralo o tem odločati od primera do primera," je razlago vplivneža v novem zakonu za Svet24 komentiral eden največjih slovenskih vplivnežev Ciril Komotar (Komotar minuta).
Nekatera medijska pravila veljajo tudi zanje
Zakon vplivnežev ne obravnava tako, da bi bili avtomatično enaki klasičnim medijem, a določa, da nekatera medijska pravila veljajo za vse oblike javnega komuniciranja. Še posebej pa zakon izrecno izpostavi, da regulira tudi dejavnost vplivnežev ne glede na to, ali bi se v posameznem primeru šteli za medij.
Zakon za vplivneže izpostavi štiri ključna področja: dolžnost razkrivanja nasprotja interesov, prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva ter ščuvanja k terorizmu, zaščito otrok in pravila o oglaševanju, sponzoriranju ter promocijskem umeščanju izdelkov. Po domače: pri javnih objavah mora biti jasno, kdaj gre za komercialno ali interesno vsebino, pri občutljivih temah (otroci, nasilje, sovražni govor) pa zakon vzpostavlja še strožje vsebinske varovalke.
Nadzor
Ob objavi morajo vplivneži tako jasno in javno dostopno razkriti vsako dejansko ali možno nasprotje interesov, ki bi lahko vplivalo na obveščanje javnosti. V praksi to pomeni, da morajo biti oglasi, plačana sodelovanja in sponzorstva označeni tako, da jih povprečen uporabnik brez dvoma razume.
"Reguliranje se mi zdi nujno, pa tudi smiselno. Večina večjih vplivnežev od ustvarjenih in objavljenih vsebin živi, torej smo profesionalci. Medtem ko zagovarjam ustrezno označevanje vsebine, kjer mora biti ob prvem srečanju z vsebino jasno navedeno, ali gre za oglas ali ne, sem mnenja, da gredo zahteve po načinu označevanja lahko tudi predaleč," je opozoril Komotar.
Samoregulacija vplivnežev
Dodaja, da nov zakon na njegovo delo, razen pravilnega označevanja, ki ga v celoti podpira, ne bo vplival: "Ravnam se po splošnem in meni lastnem moralnem kompasu. Ne vem, ali je to dovolj. Za zdaj se mi zdi, da shajam. Ne objavljam ali pozivam h kakršnemkoli nasilju, izogibam se tudi oglaševanju nizkokakovostnih izdelkov ali izdelkov sumljivega porekla. Izogibam se tudi oglaševanju iger na srečo, ti so precej vztrajni. Približno polovico ponudb za oglaševanje zavrnem. Pazim na to, da se izdelki in storitve skladajo z mojimi nazori in življenjskim stilom."
Konec prehodnega obdobja
Inšpektorat za kulturo in medije (IRSKM) je vplivnežem dodelil trimesečno prehodno obdobje brez glob za prekrške, razen pri kršitvah glede zaščite otrok in sovražnega govora. To prehodno obdobje, v katerem je inšpektorat vplivnežem svetoval in jih obveščal o napakah se je zaključilo s koncem lanskega leta.
Že v prvem mesecu prehodnega obdobja je inšpektorat ugotovil šest domnevnih kršitev zakona, a kršiteljem niso izrekali glob. Po koncu prehodnega obdobja bo "IRSKM izvajal nadzor na podlagi prijav v skladu z Letnim načrtom dela, strateškimi usmeritvami in prioritetami inšpektorata," so še povedali za Svet24.
