T. J. G., arhiv DL

##IMAGE-3628807##

Razmere na trgu električne energije so vedno bolj katastrofalne, evropski trg se podira in vse bolj spominja na ograjevanje evropskih meja, je v pogovoru za STA povedal direktor Gen energije Martin Novšak. Leto 2016 bo za energetske družbe po njegovem mnenju podobno zahtevno kot 2015, nizkim cenam na veleprodajnem trgu pa se bo treba prilagoditi.

Novšak, generalni direktor drugega energetskega stebra v državi, ki med drugim upravlja slovensko polovico Nuklearne elektrarne Krško (Nek), je v pogovoru za STA glede stanja na trgu ocenil, da se zaradi neenotnega evropskega trga vse bolj približujejo zgolj proizvodnim cenam električne energije.

Pri prenosu električne energije je med mejami evropskih držav vedno več pregrad in hkrati pri zagotavljanju zanesljive oskrbe vedno manj solidarnosti. To je vsesplošna evropska smernica, ki se odraža tudi v Sloveniji, je dodal.

Ob padanju tržne cene energije na veleprodajnih trgih je namreč slovenska energetika v izjemno zahtevnem obdobju, zaradi različnih ukrepov evropskih držav pa cene električne energije za končne porabnike, kljub padanju veleprodajnih, rastejo. Hkrati obratovalni standardi elektrarn zahtevajo vlaganja in stroške.

Ker je takšno stanje za družbe, ki proizvajajo energijo, nevzdržno, to pomeni, da se je treba novim in zaostrenim razmeram prilagajati v več pogledih. Prilagajati je treba tako naložbe kot tudi stroške in vse kar je povezano z odhodki, je pojasnil.

Gen energija bo kljub omenjenim dejavnikom letos poslovala dobro in stabilno, krška nuklearka pa bo kljub obsežnemu remontu in eni ustavitvi presegla načrtovano proizvodnjo. Glede poslovanja hidroelektrarn, ki delujejo v okrilju Gen energije, pa je povedal, da so njihovi letošnji izidi - predvsem zaradi slabše hidrologije oz. vodnatosti rek - glede na lanske nekoliko slabši.

Novšak je nadaljeval, da nizke cene ne ovirajo le Gen energije, temveč tudi vse druge energetske družbe. V nekaterih državah namreč devet desetin končne cene električne energije določijo vnaprej, le desetina pa je odvisna od trga.

Stanje je primerjal s slovensko družbo. Kot je dejal, je ta usmerjena tako, da tisti, ki ustvarja, ne dobi ničesar ali zelo malo, vsi preostali pa si pri končni ceni odrežejo velik kos pogače. "Za te je dober le bel kruh, smetana, če hočete, za druge, ki ustvarjajo, pa ne ostane nič oz. le drobtinice, čeprav prav oni nosijo odgovornost za zanesljivo oskrbo," je opozoril.

To pa seveda ne more zagotoviti dolgoročne in trajne oskrbe, je ocenil, ter kot rešitev predlagal spremembo tržnega načela na evropski ravni. Ta bi moral odražati polno ceno proizvodnih enot, tržno izenačiti megavatne ure iz različnih virov in oblikovati trg, ki bi zagotavljal, da bi v Evropi dosegli zadane cilje: zanesljivo oskrbo, okoljsko sprejemljivost, cenovno dostopnost in da bi bila elektrika dosegljiva za vse socialne kategorije, je navedel.

V nadaljevanju pogovora se je Novšak dotaknil tudi naložb, tekočih in novih energetskih projektov. Po njegovih besedah so letos z velikimi napori zagotovili financiranje hidroelektrarne (HE) Brežice, za njen infrastrukturni del pa država še išče rešitve.

Ob tem je za dobro novico označil podatek, da so se dela v takih pogojih sploh začela. "Ob razmerah, ki smo jim priča, je zato težko napovedovati, kdaj bomo začeli z gradnjo HE Mokrice. Zaradi tržnih razmer bo treba preučiti vsako investicijo posebej, ali ima zagotovljene vire financiranja in ali je sploh ekonomsko upravičena", je menil.

Glede naložbe v HE na srednji Savi, ki je sicer v domeni Holdinga Slovenske elektrarne, je ocenil, da pogoji, ki jih je postavila država, za investitorje "niso ravno spodbudni". Gen energija takega projekta oz. tako, kot je zastavljen, sama ne bi bila sposobna financirati. Financiranje infrastrukturnega dela, na primer, cest, železnic, visokovodne infrastrukture idr. pa bi morala po njegovem mnenju prevzeti država.

Gen energijo prihodnje leto čaka tudi prenova termoelektrarne Brestanica, ki je med drugim rezervni dobavitelj elektrike za prvi blok krške nuklearke. Gre predvsem za prenovo brestaniških plinskih blokov. Gradnja prvega naj bi skupaj s plinsko turbino, generatorjem in dimnikom stala približno 38 milijonov evrov, v primeru, da bi ga potrebovali, pa naj bi v prihodnjih letih zgradili še drugega.

Novšak je dejal, da naj bi začeli graditi predvidoma spomladi, prva turbina pa naj bi začela obratovati konec leta 2017. Več kot dve tretjini potrebnega denarja so že zbrali z lastno udeležbo, preostalo pa nameravamo pokriti s posojili.

Prihodnje leto bodo nadaljevali tudi z raziskavami, ki so potrebne za določitev projektnih osnov za morebitni drugi jedrski blok Neka, predvsem na področju seizmike.

Glede tega je pojasnil, da je med morebitnimi vlagatelji zanj veliko zanimanja, predvsem med dobavitelji opreme, ki so projekt pripravljeni sofinancirati tudi do 85-odstotno.

Projekt je sicer označil za razumen, podobno kot je bila razumna gradnja prvega bloka Neka. "Z njo smo dobili zanesljivo oskrbo z električno energijo, ki je pred tem nismo imeli, imamo primerno ceno električne energije, Nek pa nima praktično nobenih vplivov na okolje. Hkrati je to brezogljična tehnologija, kar je v času, ko se pogovarjamo o zniževanju izpustov ogljikovega dioksida, še kako pomembno," je poudaril.

"Vrnili smo vse kredite za izgradnjo tega objekta, tehnološka pripravljenost in skupno razumevanje lastnikov pa sta nam omogočili podaljšanje obratovanja Neka še za 20 let. To so argumenti, ki bi morali prepričati vsako slovensko vlado, da se odloči za dolgoročno uporabo jedrske energije," je še povedal Novšak.

Gen energija, krovna družba skupine, je v celoti v državni lasti. Ob matični družbi skupino sestavlja še pet neposredno povezanih družb - Nek, Savske elektrarne Ljubljana, Hidroelektrarne na Spodnji Savi, Termoelektrarna Brestanica ter Gen-I, trgovanje in prodaja električne energije - ter 17 posredno povezanih družb. Skupina je s svojimi proizvodnimi podjetji prisotna po vsej Sloveniji, s podjetji za trženje in prodajo električne energije pa tudi v širšem evropskem prostoru.