##IMAGE-3289259##

Da gradnja hidroelektrarn v Posavju zamuja, v javnosti odmeva že nekaj časa. Po včerajšnji seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi, pa postaja vse bolj jasno, da sta tako začetek gradnje brežiške hidroelektrarne kot tiste na Mokricah, še vedno v oblakih, saj se terminski plani vseskozi spreminjajo.

Prvotni načrti, da bi z gradnjo brežiške hidroelektrarne začeli leta 2011, so se že pred časom izjalovili, saj bi morali Uredbo o Državnem prostorskem načrtu (DPN) sprejeti že do konca letošnjega junija. Zaradi zapletov s sosednjo Hrvaško, ki jo je skrbel vpliv elektrarn, in predloga, da območje sotočja Save in Krke postane del Nature 2000, pa so se stvari precej zapletle in tako je pod vprašajem tudi drugi predlagani datum za sprejetje Uredbe o DPN za HE Brežice, 30. junij naslednje leto.

Krški župan Franc Bogovič je na seji odbora opozoril tudi na poplavno varnost Krškega, ki je od mostu naprej, še posebej če se gradnja hidroelektrarn ne bo nadaljevala, po njegovih besedah zelo vprašljiva. "Ko bo nastopilo prvo resno neurje, bomo priča katastrofi," meni Bogovič.

"Dobivam občutek, da iščemo, kje projekt ustaviti, ne pa ga reševati. Mislim, da se morajo vodilni v naši državi odločiti, ali sploh so za ta projekt," je bil danes do počasnih postopkov kritičen brežiški župan Ivan Molan.

Kot je bilo v razpravi večkrat poudarjeno, Posavci pri projektu, ki je bil na vrhu prioritet prejšnje vlade, pogrešajo predvsem politično voljo za njegovo uresničitev, kot opozarjajo, pa je od njegovega uspeha odvisno tudi posavsko gospodarstvo.

"To je eden redkih živih projektov trenutno v Sloveniji, vendar imam občutek, da nekdo ne želi, da se izpelje," meni gospodarstvenik iz Krmelja Rudi Bec.

Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi naj bi sicer v projekt gradnje HE Brežice in Mokrice doslej vložila že 15 milijonov evrov, kljub temu pa še vedno ni povsem jasno, kdaj se bo gradnja hidroelektrarn na tem delu Save sploh nadaljevala.