Pustni flancati: so vam ljubši krhki ali kvašeni?
Med pustnimi jedmi imajo flancati posebno mesto, saj združujejo preprosto pripravo, bogate sestavine in dolgo tradicijo.
Flancati, fancli ali fankli, pa kroštule ali hroštule, šmevniki, tudi štraube oziroma štravbe (verjetno smo še kakšno lokalno poimenovanje izpustili) so različna imena za ocvrto slaščico, ki jo tradicionalno pripravljamo v pustnem času, pa tudi ob kakšni drugi priložnosti.
Poznali so jih že davno, v antiki naj bi jih namreč pripravljali v čast Bakhusu in Saturnu, bogovoma, ki sta poosebljala razuzdanost. Kasneje so jih začeli povezovati s pustnimi karnevali, ko so gospodinje še zadnjič pred postom uporabile prestižne sestavine, kot so bela moka in jajca.
Krhki in kvašeni
Preprostejša in nekoliko pogostejša različica flancatov je pripravljena iz nekvašenega testa, ki mu pogosto dodamo še kislo smetano, rum in belo vino. Testo na tanko razvaljamo, še najlažje bo s strojčkom za rezance, in oblikujemo v rombe in prepletene trakove, nato pa ocvremo in posujemo s sladkorjem v prahu. Rezultat so krhki sladki grižljaji, ki so videti čudovito in vedno razveselijo mlajše in starejše sladkosnede.
Kvašeni flancati so narejeni iz enakega testa kot krofi, po vzhajanju pa jih oblikujemo v rombe ali vozle. Vzhajano testo razvaljamo na 0,5 do 1 centimeter debelo ploskev, iz katere izrežemo rombe ali druge oblike. Ocvrti so mehki, zračni in seveda slastni.
Vsaka družina si zbere svojo najljubšo različico in čeprav gre za razmeroma preprosto slaščico, priprava res dobrih flancatov zahteva nekaj prakse: ključno je pravo razmerje sestavin, ogretih na sobno temperaturo, ravno prav pregneteno testo – pri kvašenih pa seveda tudi čas vzhajanja, pravilno oblikovanje, predvsem pa ravno prav segreto olje, v katerih jih ocvremo.
Ne glede na to, katero ime in način priprave izberemo, pa je gotovo eno – pust bo pomlad prinesel le, če se jih bomo do sitega naužili.
Ne spreglejte tudi:
