Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Obrazi brezdomstva v Ljubljani: kjer ulica piše boleče zgodbe


Katja Božič
12. 6. 2025, 08.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Le korak od centra Ljubljane bije srce brezdomstva. Spoznajmo ljudi, ki za časopisom Kralji ulice skrivajo dolge, boleče in pogumne zgodbe.

kralji.jpg
Mateja J. Potočnik
Obrazi brezdomstva

Od direktorja do klopce je kratka pot, a dolga zgodba


V malem parku v senci dreves nasproti Nobel bureka na ljubljanski Miklošičevi ulici je vedno živahno. Tam je sedež društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, nevladne humanitarne organizacije, ki brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam prebivalstva ponuja strokovno pomoč in podporo. Preden se razkropijo po mestu, kjer vsak na svoji lokaciji prodajajo časopise, se zunaj podružijo, si izmenjajo informacije, kakšnega pokadijo in popijejo kavico, ki jo dobijo v društvu, nato pa se jih večina razkropi. Prišli smo ravno pravi čas.

Malo po deseti uri so na klopcah zunaj trije ali štirje brezdomci. Kolegica Mateja takoj prepozna Danico in Dušana, ki ju že leta videva v okolici Rožnika. Da se je malo spremenila, reče Danici, ta pa ji v smehu navrže, da se je predvsem zredila. Kar ni nič čudnega, saj je že tri leta na invalidskem vozičku in je njeno gibanje omejeno. Imela je globoko vensko trombozo in po njej je ostala brez noge. Imela je srečo, da je sploh preživela, pove.

kralji-ulice, brezdomci
Mateja J. Potočnik
Danica in Duško se imata rada že dolga leta.

»Danes sem super, če bi me videli pred tremi leti, bi pa rekli, da tisto nisem jaz,« se nasmehne. Z Dušanom najemata poceni sobici na Rožniku in ni jima hudega, pravi. Imata vsak svojo socialno podporo, zraven pa skrbita še za šest mačk. »Ob sedmih se zbudim, zrihtam in pokličem Duškota. Z vespo se odpeljeva do avtobusne postaje, potem pa z osemnajstko do Bavarca. Tukaj se podružimo, malo popijemo in se pogovorimo, a ne mami?« reče starejši gospe Mileni. »Vsem starejšim gospem rečem kar mami.« Milena, mila gospa s sivimi lasmi, spetimi v čop, ki za svojimi temnimi očmi skriva bolečino, o kateri z nami ne želi govoriti, pa se samo toplo nasmehne.

kralji-ulice, brezdomci
Mateja J. Potočnik
Tiha Milena o sebi ni želela govoriti, je pa z veseljem pozirala z mlado vrano.
kralji-ulice, brezdomci
Mateja J. Potočnik
Od direktorja do klopce je kratka pot, a dolga zgodba.
kralji-ulice, brezdomci
Mateja J. Potočnik
Benjamin pove, da je bil nekoč direktor, zdaj je pa že dvanajst let pod milim nebom.
kralji-ulice, brezdomci
Mateja J. Potočnik
Danes dobro živim, pravi nekdanji brezdomec Jakob.
kralji-ulice, brezdomci
Mateja J. Potočnik
Prisluhnili smo njihovim zgodbam.
kralji-ulice, brezdomci
Mateja J. Potočnik
se svoje imetje vozijo s seboj.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 23, 10. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

01_Jana_23.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.