AdobeStock

V trenutkih, ko se trudimo vse opraviti, vse rešiti, vse razumeti, pogosto spregledamo najtišje, a najbolj resnične dele sebe. Dih. Utrip srca. Dotik pod nogami. Telo, ki ve, še preden mi mislimo.

Ko izgubimo stik s sabo, ne izgine samo notranji mir, izgine občutek, da sploh vemo, kdo smo. Svet zahteva hiter odziv, mi pa v njem postopoma izgubimo sposobnost razlikovati med tem, kar prihaja od zunaj, in tistim, kar je resnično naše.
V takšnem svetu postane vsaka gesta, ki nas nežno obrne navznoter, nekaj svetega. Stik z zemljo. Z dihom. Z zavedanjem. To je tiha revolucija.

Horoskop

5 znamenj, ki jim je usoda namenila, da obogatijo

Zanimivo

Astrologi razkrivajo resnični pomen nežnih ženskih besed

KO TELO GOVORI, PA GA NE SLIŠIMO

Dolgo sem verjela, da bom svojo notranjo zmedenost rešila z razumevanjem. Z mislijo, z znanjem, z novim odgovorom. A moje telo ni potrebovalo razlage. Potrebovalo je stik. Potrebovalo je prostor, kjer ne bo razumljeno, ampak začuteno.

Najbolj sem to dojela tisti dan, ko je bilo vsega preprosto preveč. Hitro življenje, prepoln urnik, preveč energij okrog mene. Namesto da bi se zaprla vase, sem naredila nekaj povsem neplanskega, sezula sem čevlje. Stopila sem na mokro, mrzlo travo, tik po dežju. Nič posebnega. A v nekaj trenutkih se je zgodilo nekaj tihega in globokega. Kapljice so bile še vedno na listih, zemlja je dišala po nečem starem in resničnem.

Kot da bi se moje telo spomnilo na nekaj, kar je predolgo čakalo. Dih se je poglobil. Misli so odmaknile prostor občutku. In tisti občutek … je bil čisti mir. Tisti trenutek ni bil zunanji dogodek. Bil je notranji preobrat. Nisem več razmišljala, kdo naj bom, samo bila sem.

NARAVA NE KRIČI, SPOMINJA

Zemlja nas nikoli ne prepričuje. Ne potrebuje dokazovanja. Ko nanjo stopimo bosi, nas preprosto sprejme. Brez vprašanj. Brez ocen. Njena stabilnost nežno potuje v naša stopala. Njena preprostost nam dopusti, da se v njej raztopimo.

In kar nenadoma se spomnimo, kako lepo je biti brez obramb, brez napora. Samo prisotni. Ko namesto misli čutimo in namesto napora dovolimo, da smo, postane narava naš največji zaveznik. Ne kot odgovor, ampak kot prostor, kjer se vprašanja raztopijo.
Ste že kdaj začutili sebe brez posrednikov? Brez vlog, brez ciljev, brez hitenja? Samo vi v telesu, v trenutku, brez potrebe, da bi se izboljšali? To ni stanje, ki ga dosežemo z naporom. Je stanje, ki se zgodi, ko nehamo bežati. In eden najenostavnejših načinov, da ga prikličemo, je: stik z zemljo.

Vsakič znova, ko si dovolimo stati bosi v tišini, v resnici ustvarjamo prostor za spomin. Na telo, ki ve. Na duh, ki je čakal, da mu damo prostor. Na občutek, ki ne potrebuje razlage.

oa

POVABILO V TIHO BLIŽINO
Če si želite trenutek zase, naj bo ta trenutek povabilo:
1. Stopite ven. Tudi če ni popolno vreme.
2. Sezujte čevlje.
3. Postavite stopala na tla. Zaprite oči.
4. Dovolite telesu, da govori. Dovolite zemlji, da vas drži.

Tiho si ponovite:

»Zemlja me sprejema.
Ni mi treba ničesar igrati.
Dovolj sem, tudi ko samo sem.«

Ni pomembno, koliko časa boste tam. Pomembno je, da ste tam resnično. Da postanete mehki. Dihajoči. Dovzetni.
Telo bo vedelo, kaj storiti.

Zakaj stik z zemljo zdravi, še preden razumemo, kako?

Ker nas spomni, da nismo bili nikoli ločeni. Ker telo hrani modrost, ki jo um pogosto izgubi v glasnosti sveta. Ker nas vrača v čutnost, iz katere je mogoče vse, tudi najti mir.

Ko stopimo v stik z zemljo, ne vstopimo samo v prostor narave. Vstopimo v prostor znotraj sebe, ki je tih, prazen, sprejemajoč in brezpogojno prisoten.

IN ČE NE VESTE, KJE ZAČETI …
Začnite tam, kjer ste. S sabo. Z dihajočim telesom. Z eno samo minuto pozornosti. Ne potrebujete ničesar več razen pripravljenosti, da se spomnite, da ste že tukaj. Spomnite se, da je bila zemlja vedno tu. In vi tudi. Le stik se je za hip izgubil. Morda danes ne potrebujete odgovora. Morda danes potrebujete samo … dotik. Zemlje. Sebe. In tistega notranjega glasu, ki vam tiho šepeta:

»Z vami ni nič narobe. Samo utrujeni ste.
Dovolite si vrnitev k sebi, k zemlji, k miru, ki vas nikoli ni zapustil.«