Profimedia

Zadnje srečanje med ameriškim in ruskim predsednikom je potekalo leta 2021, ko se je Vladimir Putin v švicarski Ženevi srečal s takratnim predsednikom ZDA Joejem Bidnom. Putin je sicer v ZDA nazadnje odpotoval leta 2015. Takrat se je ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku srečal z Barackom Obamo, ena od glavnih tem na mizi pa je bilo dogajanje v Siriji. Putin se je nato v Trumpovem prvem mandatu s slednjim srečal kar šestkrat, pri čemer je bilo najvidnejše srečanje julija 2018 v Helsinkih, kjer je Trump z navdušenjem sprejel Putinovo pojasnilo, da se Rusija v ameriške predsedniške volitve leta 2016 nikakor ni vpletala.

Petkov vrh

Trump in Putin o Evropi daleč stran od nje

Prvi ruski predsednik na uradnem obisku na Aljaski

Predsednika se bosta tokrat srečala na Aljaski, ki ima v rusko-ameriških odnosih pomembno strateško in simbolično vlogo. Srečanje bo potekalo v vojaški bazi Elmendorf-Richardson, največjem ameriškem oporišču na Aljaski, v katerem delujejo tako ameriške zračne sile kot ameriška kopenska vojska. Gre za vojaško bazo, ki je bila za Američane posebej pomembna zlasti v obdobju hladne vojne. Tam trenutno domuje več kot 32.000 ljudi, ki predstavljajo kar približno 10 odstotkov prebivalstva Anchoragea, največjega mesta in gospodarskega središča te ameriške zvezne države.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v torek potrdila, da bosta predsednika na Aljaski govorila na štiri oči, pri čemer bo Trump v prvi vrsti »poslušal,« kaj ima za povedati Putin. Dejala je še, da se bo srečanje zgodilo na željo Rusije. Glavni cilj srečanja je, da se »predsednik vrne z boljšim razumevanjem, kako končati to vojno.« Sam Trump, ki se rad obrača po vetru, se vprašanjem o tem, kaj natančno pričakuje od srečanja, v teh dneh razmeroma spretno izogiba. »Morda bom srečanje zapustil in mu rekel 'veliko sreče' in to bo to,« je po poročanju ameriškega časnika New York Times dejal v ponedeljek. V svojem slogu je poudaril še, da bo »v nekaj minutah vedel, ali je Putin resen v nameri po končanju vojne. Ker je to to, kar počnem, sklepam posle.«

Kljub občutljivi preteklosti ali pa ravno zaradi nje bo Putin sploh prvi ruski predsednik, ki je kadar koli obiskal Anchorage. Zaradi izbire lokacije kritike letijo tudi na Trumpovo administracijo. Kot je po poročanju britanske Sky News med drugim navedel nekdanji britanski veleposlanik v Belorusiji Nigel Gould-Davies, si je povsem mogoče predstavljati, da bo Putin na srečanju Trumpa opomnil: »Poglej, ozemlja lahko zamenjajo lastnika. Dali smo vam Aljasko. Zakaj nam Ukrajina ne more dati del svojega ozemlja?«

Profimedia

Ruske sledi še vedno vidne

Lokacija je namreč geografsko izjemnega pomena tudi za Rusijo, ki si je Aljasko pred več kot stoletjem in pol, takrat še kot Ruski imperij, predhodnik Ruske republike, tudi lastila, a jo je leta 1867 za vsega 7,2 milijona ameriških dolarjev (kar bi danes znašalo približno 134 milijonov evrov) prodala Američanom. O geografskemu pomenu priča tudi dejstvo, da sta Diomedova otoka v osrednjem delu Beringovega preliva, ožine med Rusijo in ZDA oziroma Aljasko, drug od drugega oddaljena vsega slabih pet kilometrov, pri čemer večji zahodni otok pripada Rusiji, manjši vzhodni pa ZDA. Obe celini medtem ločuje vsega 88 kilometrov morja.

Na Aljaski je po poročanju ameriških medijev še vedno videti sledi ruske preteklosti, saj tam še vedno stojijo nekatere zgodovinske zgradbe, zgrajene v času ruske nadvlade. Prav tako je tam še vedno čutiti močno prisotnost pravoslavne cerkve, ki naj bi bila prisotna v približno 80 skupnostih. Med temi številne še vedno uporabljajo pravoslavni koledar, božič pa praznujejo 7. januarja po katoliškem, gregorijanskem koledarju.

Zanimiva je tudi zgodovina tamkajšnjih avtohtonih ljudstev, kot so Jupiki in Čukči. Ti so skozi zgodovino prebivali na obeh straneh Beringove ožine, v stoletjih pa so med seboj kljub meji uspeli ohraniti tako družinske kot kulturne in trgovske vezi.

Profimedia

Strateško izjemnega pomena

Aljaska je tudi dom za kanadsko-ameriški radarski sistem zgodnjega opozarjanja, s pomočjo katerega obe državi nadzorujeta zračni prostor na severu celine. Gre za glavni varnostni sistem pred morebitnimi zračnimi napadi z druge strani polarne regije. Arktika v zadnjih letih tudi zaradi potencialnih pomorskih trgovskih poti, ki se odpirajo ob taljenju ledu, postaja vse večje žarišče strateških interesov več velesil, Beringova ožina pa predstavlja edino neposredno pomorsko pot med Tihim in Arktičnim oceanom. Gre med drugim za precej krajšo pot med Evropo in vzhodnim delom Azije, ki ob podnebnih sprememba postaja vse bolj plovna. Že zdaj po tej poti potujejo številne tovorne ladje, naftni tankerji, ladje za prevoz razsutega tovora in razna plovila, s katerimi države oskrbujejo rudnike ter črpališča nafte in plina v Sibiriji in na Aljaski.