AdobeStock

In verjamemo, da opisani trenutki resnično vplivajo na našo pot. A obstaja še nekaj globljega, kar pogosto spregledamo.

V duhovnih učenjih, pa naj bo to kabala, spiritualnost ali katerakoli druga pot, se učimo, da vse, kar doživljamo, ni vedno le odsev tega življenja. Včasih bolečina, ki se ponavlja, občutek zamujenosti ali zavrnjenosti ali pa stalni dvomi, ki jih drugi projicirajo na Vas, niso le plod sedanjosti. Lahko gre za nevidne, a resnične odtise iz preteklosti, celo iz prejšnjih življenj.

NEVIDNE POGODBE DUŠE

Predstavljajte si, da hodite skozi življenje z nevidnimi dogovori, ki jih je Vaša duša morda sklenila že dolgo pred Vašim rojstvom. Nekateri od teh dogovorov prinašajo blagoslove. Drugi pa nosijo s seboj določene dolžnosti, ponavljajoče se vzorce, ki Vas nežno, a vztrajno vabijo k preobrazbi.

Morda opažate, da znova in znova doživljate enake vrste razočaranj, dvomov, zavrnitev. Da ljudje pogosto presodijo Vašo vrednost, še preden Vas zares spoznajo. Da se Vaši darovi in blagoslovi zdijo zadržani, blokirani, zamujeni, in to na načine, ki jih ne znate povsem pojasniti. Morda je čas, da pogledate globlje. Morda nosite s seboj nerazrešene energije, karmične zapise, spomine iz časa, ki ga ne razumete z razumom, a ga čuti Vaša duša.

RESNIČNA ZGODBA

Pred kratkim mi je pisala ženska, ki že leta doživlja, da se ji tik pred ciljem vedno nekaj podre. Čutila je, da je prekleta ali da ji življenje nagaja. Ko sva pogledali globlje, je ugotovila, da v sebi nosi staro obljubo, da mora vedno trpeti za druge, da bo vredna.

Ta energijski zapis ni bil iz tega življenja. Ko je prvič dovolila sebi, da to prepričanje opusti, se je zgodil premik. Ne čez noč, a opazno. Vrata, ki so bila dolga leta zaprta, so se začela odpirati.

arhiv Svet24

SPOMIN DUŠE IN MOČ SEDANJOSTI

Vsaka duša s seboj prinaša nedokončano duhovno delo. Ob ponovni inkarnaciji ne prihajamo prazni, prihajamo s prtljago in z darili. Naša naloga ni, da to zanikamo ali pred tem bežimo. Prava preobrazba se ne zgodi v bežanju pred negativnostjo, temveč v zavedanju in nežnem soočanju.

Vprašajte se:
•  Kateri vzorec se v mojem življenju ponavlja?
•  Kaj se skriva v meni, kar še ni bilo ozdravljeno?
•  Katere energije nosim, ki niso več moje?
•  Sem še vedno vezan/-a na strah, krivdo, dvom, ki pripadajo preteklosti?

Ko sprejmemo odgovornost za svojo energijo, tudi tisto nezavedno, ki se vleče skozi čas, se začne proces osvobajanja. Takrat ni več pomembno, kaj se dogaja zunaj nas. Začnemo urejati svet znotraj.

In takrat si lahko nežno rečete:
»Spuščam vsa bremena preteklosti. Nisem več vezan/-a na staro energijo. Stojim v tem trenutku – svoboden/-na, zaščiten/-a in usklajen/-a.«

Vprašanja, ki Vas lahko premaknejo:

Katero breme še nosim, ki ni več moje?
Kje se bojim zaupati, čeprav mi duša šepeta, da lahko?
Kaj poskušam nadzirati, namesto da bi se predalo, raztopilo?
Kateri del mene verjame, da mora trpeti?
Ali si upam živeti brez preteklosti, brez oklepov?

KO NI NOBENE GOTOVOSTI

Mnogi verjamejo, da je gotovost nekaj, kar pride, ko imamo vse odgovore. A v duhovnem smislu gotovost pomeni nekaj drugega. Pomeni, da ohranjate svojo notranjo luč tudi takrat, ko zunaj ni svetlobe. Ko Vas obkrožajo zmeda, razočaranje, bolečina in Vi še vedno zaupate.

To je pravi preizkus. Ustvarjalna sila nas ne preizkuša, ko je vse jasno in enostavno. Preizkuša nas, ko ni dokazov. In nas tiho vpraša: Ali mi še vedno zaupate?

Resnična gotovost ni čustvo. Je odločitev. Je globoka notranja zaveza, ki presega logiko in razum. Je duhovna mišica, ki raste šele v časih teme.

Modreci pravijo: »Vsak lahko verjame v sonce opoldne. A kdo verjame v sonce ob polnoči?«

Ko ste pripravljeni, se čas ne zlomi, čas se zgradi.

Ko se Vam zazdi, da je vse izgubljeno, da je prepozno, da ste utrujeni in prazni, vedite, da je to pogosto tisti sveti trenutek, ko ste pripravljeni. Ne zato, ker je vse urejeno, temveč zato, ker ste znotraj sebe postali odprti za čudež.
Ni vam treba biti popolni. Dovolj je, da ste iskreni. Ni vam treba vsega razumeti. Dovolj je, da prisluhnete. Duša ne pričakuje brezhibnosti, pričakuje nežnost. Naj Vas takrat ne vodi dokaz, temveč Vaša notranja luč.

Naj Vaša mantra postane:
»Ne potrebujem dokazov za zaupanje. Ustvarjam svetlobo od znotraj. Moja gotovost je most skozi temne čase.«

LUČ VAS NI NIKOLI ZAPUSTILA

Luč je vedno tu. Tudi ko se zdi, da je vse temno, je še vedno prisotna, morda skrita za tančico, a pripravljena, da se znova razkrije.
Vsak prehod, vsaka rana, vsak vzorec, ki se ponavlja, je priložnost. Priložnost, da osvobodite svojo dušo. Da stopite v svojo moč. Da zaupate ne zato, ker bi imeli vse odgovore, temveč zato, ker čutite, da je v Vas nekaj več. Niste sami. In niste izgubljeni.
Samo pripravljeni ste.