Ko v domu za starejše ni prostora: možnosti in stroški
Domovi za starejše so polni, zato preverjamo cene sob ter alternative: manjše hiše, prilagojena stanovanja in oskrbovani najem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Velika hiša je bila nekoč simbol varnosti, v starosti pa lahko postane finančno in fizično breme. Visoki stroški, stopnice, zahtevno vzdrževanje in osamljenost zato vse več starejših spodbudijo k razmišljanju o selitvi v manjše stanovanje ali hiško. Bi lahko takšne rešitve zmanjšale tudi pritisk na slovenske domove za starejše?
Za prosto mesto se lahko čaka zelo dolgo
Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo marca 2026 za nekaj več kot 22.200 postelj evidentiranih 40.080 prosilcev. Med njimi jih je imelo 19.896 aktualno prošnjo, kar pomeni, da so želeli čimprejšnjo namestitev. Ker lahko ista oseba zaprosi za sprejem v več domov, je bilo vseh evidentiranih prošenj več kot 101.000. Težava niso samo prostorske zmogljivosti. Zaradi pomanjkanja zaposlenih so lahko nekatere postelje prazne tudi v domovih, ki imajo dolge sezname čakajočih. Prosto mesto je še posebno težko dobiti v želenem kraju in takrat, ko starejši nenadoma potrebuje intenzivnejšo nego. Po podatkih ministrstva v Sloveniji delujeta 102 domova za starejše. V sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji je bilo v začetku leta 2026 vključenih skoraj 20.000 stanovalcev.
Koliko zdaj stane bivanje v domu?
Po uvedbi dolgotrajne oskrbe v instituciji stanovalci, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev, plačujejo predvsem nastanitev in prehrano. Storitve dolgotrajne oskrbe se krijejo iz obveznega zavarovanja. Za standardno nastanitev, kar pomeni dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij, je določena zgornja meja. V začetku leta 2026 je znašala 781,94 evra na mesec. Dejanski zneski se med domovi razlikujejo. Po objavljenih podatkih so informativne mesečne cene standardne nastanitve in prehrane denimo znašale od 685,78 evra izven Ljubljane, do 757,02 evra v prestolnici, pri številnih zasebnih izvajalcih s koncesijo pa tudi 781,94 evra. Gre za ceno standardne dvoposteljne sobe. Enoposteljna soba, lastna kopalnica, balkon in druge ugodnosti se praviloma doplačajo. Višina je odvisna od posameznega doma, stroški lahko presežejo 100 evrov, saj se dodatki tudi seštevajo. Zato je treba ob primerjavi cen vedno preveriti, kaj je vključeno: vrsto sobe, sanitarije, balkon, dodatne storitve in morebitna doplačila. Končni račun se lahko precej razlikuje od osnovne objavljene cene.
Preberite tudi:
Veliko hišo je zamenjala za 45 kvadratnih metrov
Ena od možnosti, ki v tujini postaja vse bolj priljubljena, je selitev v tako imenovano mini hišo. Primer upokojenke, ki je veliko družinsko hišo zamenjala za približno 45 kvadratnih metrov velik dom, kaže, zakaj je takšna odločitev lahko privlačna. Manjši objekt pomeni manj čiščenja, nižje stroške ogrevanja in manj vzdrževanja. Če je pritličen in brez pragov, ga je mogoče prilagoditi tudi slabši gibljivosti. Toda mini hiša sama po sebi še ni rešitev. Pomembno je, kje stoji, ali je povezana z infrastrukturo in ali so v bližini zdravnik, trgovina, javni prevoz ter pomoč na domu. Prav tako ni mogoče predpostaviti, da je mogoče bivalni objekt preprosto postaviti na katerokoli zemljišče. Pred nakupom je treba preveriti namembnost parcele, občinski prostorski načrt, priključke in pogoje za postavitev objekta.
Na Ptuju drugačen model za samostojne starejše
Slovenski primer, ki kaže eno od možnih smeri, je nov objekt Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja na Ptuju. V njem je 30 najemnih stanovanj, prilagojenih starejšim od 65 let, ki še lahko živijo samostojno. Stanovanja merijo od 50 do 68 kvadratnih metrov in imajo širše prehode, dvigalo, prilagojeno kopalnico z držali, opremljeno kuhinjo ter balkon ali ložo. V objektu so tudi skupni prostor za druženje, skupna pralnica in kolesarnica. Razpis za oddajo stanovanj je napovedan za oktober 2026. Ta model sicer ne nadomešča doma za starejše, saj je namenjen ljudem, ki so še sposobni samostojnega bivanja. Lahko pa ponudi varnejšo in manj zahtevno alternativo preveliki družinski hiši ter potrebo po domski namestitvi prestavi na poznejši čas.
Koliko stane oskrbovano stanovanje?
Za primerjavo lahko pogledamo oskrbovana najemna stanovanja na mariborskih Studencih. V objektu je 36 stanovanj, velikih od 36 do 95 kvadratnih metrov. Prilagojena so gibalno oviranim, imajo dvigalo, širše prehode in kopalnice z držali.
Informativna mesečna najemnina znaša približno:
-
345 evrov za 40 kvadratnih metrov brez parkirnega mesta,
-
422 evrov za 44 kvadratnih metrov s parkirnim mestom,
-
590 evrov za 64 kvadratnih metrov s parkirnim mestom,
-
641 evrov za 70 kvadratnih metrov s parkirnim mestom.
V navedene zneske niso vključeni obratovalni stroški, energija, voda, pomoč na domu, klic v sili in druge storitve. Oskrbovano stanovanje je zato lahko cenejše od domske nastanitve, vendar le, dokler stanovalec ne potrebuje večjega obsega pomoči.
Kaj je smiselno urediti že pred selitvijo?
Manjše stanovanje ali hiša naj ne bo samo manjša, ampak predvsem varnejša. Najpomembnejši so pritlična zasnova oziroma dvigalo, dovolj široka vrata, prha brez visokega roba, nedrseče talne obloge in možnost namestitve držal. Pomembna je tudi lokacija. Poceni hišica na samem lahko v nekaj letih postane past, če stanovalec ne more več voziti. Bližina trgovine, zdravstvenega doma, lekarne in javnega prevoza je pogosto pomembnejša od dodatne sobe ali večjega vrta. Pred prodajo družinske hiše je smiselno primerjati najmanj tri možnosti: prilagoditev obstoječega doma, nakup oziroma najem manjšega stanovanja in selitev v oskrbovano stanovanje. Upoštevati je treba tudi stroške selitve, opreme, vzdrževanja in morebitne pomoči na domu.
Domovi za starejše ne bodo postali preteklost
Manjši domovi, oskrbovana stanovanja in skupnostno bivanje lahko delu starejših omogočijo daljšo samostojnost. Ne morejo pa nadomestiti domov za ljudi, ki potrebujejo neprekinjeno pomoč, zdravstveno nego ali varovanje zaradi demence. Prihodnost zato verjetno ni v eni sami rešitvi. Slovenija potrebuje več mest v domovih, dovolj zaposlenih, dostopno pomoč na domu ter več manjših in prilagojenih stanovanj. Največja prednost slednjih je, da starejšemu omogočijo selitev še takrat, ko se zanjo lahko odloči sam – in ne šele ob nenadni zdravstveni ali družinski krizi.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
