Slovenija z visoko gospodarsko rastjo, a ena številka bode v oči
Številke na prvi pogled obetajo veliko, toda podrobnejši pogled v slovensko gospodarstvo razkriva precej drugačno zgodbo.
Slovensko gospodarstvo še naprej beleži visoko rast, vendar najnovejši podatki razkrivajo tudi precej manj spodbudno plat. Na enem od pomembnih področij je namreč prišlo do izrazitega ohlajanja, kakršnega po več zaporednih četrtletjih močne rasti ni bilo mogoče spregledati. Kaj kažejo najnovejše številke in katere dejavnosti najbolj poganjajo slovensko gospodarstvo?
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta), je bil slovenski bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju realno za 3,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Po popravljenih podatkih je gospodarska rast v prvem četrtletju znašala 3,1 odstotka, v drugem pa 4,9 odstotka. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je tako dosegla 3,9 odstotka.
Potrošnja gospodinjstev ostaja pomemben motor gospodarstva
Domača potrošnja se je v tretjem četrtletju medletno povečala za 2,6 odstotka, kar je bistveno manj kot v predhodnih četrtletjih. Glavni razlog za upočasnitev je bila izrazita umiritev investicijske dejavnosti, ki je pred tem beležila precej močnejšo rast.
Zasebna potrošnja je bila medtem za 3,8 odstotka višja kot v tretjem četrtletju lani. Rast je ostala podobna kot v prvih dveh četrtletjih, ko je znašala 3,7 oziroma 4,0 odstotka.
Boljši so bili rezultati pri porabi gospodinjstev. Njihovi izdatki na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, kar je več kot v prvem in drugem četrtletju, ko je bila rast 3,0 oziroma 2,9 odstotka.
Izdatki gospodinjstev so se povečali v vseh skupinah proizvodov. Najizraziteje so narasli pri trajnih proizvodih, in sicer za 13,3 odstotka. Pri poltrajnih proizvodih je bila rast 4,2-odstotna, pri storitvah 3,2-odstotna, pri netrajnih proizvodih pa 1,3-odstotna.
Po drugi strani se je umirila rast državne potrošnje. Ta je v tretjem četrtletju znašala 3,9 odstotka, medtem ko je bila v prvem četrtletju 5,0- in v drugem 5,8-odstotna.
Investicije izgubile zagon, bruto investicije so se celo zmanjšale
Najizrazitejša sprememba v gospodarskih podatkih se kaže pri investicijah. Bruto investicije so bile v tretjem četrtletju za 1,3 odstotka manjše kot v enakem obdobju lani.
Na to je vplival predvsem vnovič negativen učinek spremembe zalog, ki je gospodarsko rast znižal za 0,7 odstotne točke. Obenem se je močno ohladila tudi rast investicij v osnovna sredstva.
Po štirih zaporednih četrtletjih dvomestne rasti, ko je bila v drugem četrtletju še 14,4-odstotna, je ta v tretjem četrtletju dosegla zgolj 2,1 odstotka.
K umirjanju so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se povečale za 2,9 odstotka, medtem ko so statistiki v predhodnih štirih četrtletjih beležili precej višje rasti, med 14,6 in 20,7 odstotka.
Investicije v stanovanjske zgradbe so se povečale za 0,8 odstotka, v druge zgradbe in objekte pa za 3,5 odstotka.
Investicije v opremo in stroje so ostale na enaki ravni kot v tretjem četrtletju lani. Pri tem so se naložbe v transportno opremo povečale za 2,1 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa so se zmanjšale za 0,6 odstotka.
Izvoz je gospodarstvu prinesel pomemben zagon
Po daljšem obdobju je bil tokrat pozitiven tudi prispevek menjave s tujino. Razlog je hitrejša rast izvoza v primerjavi z uvozom. Izvoz se je medletno povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka. Pozitivna razlika je k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
Ena dejavnost je izstopala, kmetijstvo pa nadaljuje negativni niz
Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem povečala za 2,9 odstotka. To je nekoliko manj kot v zelo uspešnem drugem četrtletju, ko je bila rast 4,6-odstotna, vendar je rezultat skladen z dinamiko v treh četrtletjih pred tem.
Dodana vrednost se je povečala v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu. Te dejavnosti so ob neugodnih razmerah nazadovale že tretje četrtletje zapored. Tokrat je bil padec 5,1-odstoten. Najvišjo medletno rast so dosegle informacijske in komunikacijske dejavnosti, kjer se je dodana vrednost povečala za šest odstotkov.
Sledila je združena skupina dejavnosti trgovine, gostinstva in prometa, v kateri je bila rast 4,6-odstotna. Predelovalne dejavnosti so zabeležile štiriodstotno povečanje dodane vrednosti.
Precej bolj umirjena je bila rast v gradbeništvu. Potem ko je dodana vrednost v tej dejavnosti v preteklem letu naraščala po več kot desetodstotnih stopnjah, se je v tretjem četrtletju povečala za 2,3 odstotka.
Rast BDP se je glede na drugo četrtletje občutno upočasnila
Sezonsko prilagojeni podatki kažejo, da je bila rast slovenskega BDP v tretjem četrtletju na četrtletni ravni 0,3-odstotna. To je precej manj od 1,7-odstotne rasti v drugem četrtletju.
Na medletni ravni je bila rast BDP po desezoniranih podatkih 3,4-odstotna.
Umar napoveduje 3,8-odstotno gospodarsko rast
Slovensko gospodarstvo je glede na dosedanje rezultate na poti k uresničitvi najnovejših napovedi o celoletni gospodarski rasti. Te se gibljejo okoli treh odstotkov oziroma nekoliko nad to ravnjo. Najbolj optimističen je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki napoveduje 3,8-odstotno gospodarsko rast.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.