Bralka sprašuje:
Po daljšem prehladu pred letom in pol sem možu izmerila vsebnost kisika v krvi, imel ga je pod 80. Peljala sem ga na urgenco in tam je bil ves dan na kisiku, imel je namreč bakterijsko pljučnico, potem je moral seveda še na druge preglede. Ugotovili so aritmijo, dobil je tablete Xarelto 20 mg in zdravila za odvajanje vode. Zelo so mu namreč zatekale noge od kolen navzdol, koža je rjavkasto obarvana in z rdečimi razjedami, ki se slabo celijo. Šel je k dermatologinji v manjšem kraju, kjer živimo, vendar mazila, ki jih je predpisala, ne pomagajo kaj prida. Občasno nosi kompresijske nogavice. Star je 85 let, fizično in umsko zelo aktiven. Kako naj zaceli neprijetne rane?
Preberite tudi:
- Kako negovati brazgotino po odstranitvi znamenja
- Oče že nekaj dni v bolnišnici, sin ne more do informacij
- Ali otroci razumejo, ko jim povemo, da je nekdo umrl?
Odgovor je pripravila Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Spoštovani,
glede na posredovane podatke gre pri vašem možu najverjetneje za vensko bolezen, eno najpogostejših nenalezljivih kroničnih bolezni, ki prizadene venski sistem nog. Za nastanek krčnih žil na nogah je veliko dejavnikov tveganja. Največkrat nastanejo kot posledica prirojene slabše kakovosti vezivnega tkiva ter s tem povezane slabosti žilne stene in okvare venskih zaklopk. Med vzroki za nastanek je najpomembnejši dedni dejavnik, na njihov nastanek pa vplivajo tudi debelost, premalo gibanja, nenehno stanje ali sedenje, nezdrav življenjski slog, izpostavljanje visokim temperaturam v različnih okoljih, tudi sončenje.
Začetne težave so težke in boleče noge, bolniki imajo občasne krče ponoči, a se žil navzven, na koži, ne vidi. Nato se pojavijo majhne vene, ki se navzven vidijo kot pajkova mreža in pečejo, bolijo, bolnike začno vizualno bremeniti. Če bolezni ne zdravimo, se spremembe nadaljujejo – noge so težke zaradi otekanja gležnjev, lahko tudi goleni, pozneje nastanejo kožne spremembe. Pojavi se spremenjena obarvanost kože. Najprej se pojavljajo majhne, od nekaj milimetrov do za kovanec velike rdečkastorjave pege večinoma na hrbtišču stopala ali v okolici gležnja – sprva le po večji obremenitvi spodnjih okončin, kot je daljše stanje ali mirovanje. Na začetku te pege izginevajo, postopoma pa spremembe postanejo stalne in se večajo. Temu se lahko pridruži otekanje nog – po daljšem stanju ali vzravnanem položaju telesa, čez noč, ko človek leži, pa to izgine.
Venska bolezen
Pri bolnikih z vensko boleznijo, z zvečanim tlakom v venskem sistemu, ki traja dlje časa, lahko nastane hipostazični dermatitis, ko se v akutni fazi na koži pojavijo pordeli, roseči ekcemi, pozneje koža postaja suha, luskasta z edemom ali brez njega. V kronični fazi je koža zadebeljena, suha, pokrita z drobnimi luskami rožnate ali rjavo-lividne barve in slerotično spremenjena. Kožne spremembe so v kronični fazi nepovratne, zato jih je smiselno preprečiti z ustreznim zdravljenjem. Bolnik s hipostazičnim dermatitisom ni splošno prizadet, ga pa pogosto srbijo goleni.
V zadnjem stadiju kroničnega venskega popuščanja se zaradi zvišanega venskega tlaka v spodnjih udih in upočasnjenega pretoka v kapilarah poveča prepustnost za serum in krvne elemente, ki se aktivirajo in zlepljajo ter v okolnem tkivu izločajo različne mediatorje vnetja, proste radikale in encime. Nastane nebakterijsko kronično vnetje, naknadno pa še hipoksija tkiva zaradi lokalno motene oskrbe tkiva s kisikom, zato nastaneta nekroza in razjeda.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Venska golenska razjeda je navadno na spodnji tretjini goleni, ob medialnem gležnju, je plitva, različne velikosti, nepravilne oblike, dno je pokrito z vlažnimi fibrinskimi oblogami, nikoli z nekrozami. Bolniki imajo večje ali manjše bolečine, koža jih lahko tudi srbi. Razjeda je možno vstopno mesto za bakterije (šen; ob pojavu ima bolnik povišano telesno temperaturo, mrzlico in se slabo počuti).
Anamneza in klinični pregled sta ključna za postavitev diagnoze, večinoma svetujemo tudi barvni ultrazvok, pri posameznikih tudi laboratorijske preiskave in limfoscintigrafijo. Moramo se še zavedati, da obojestranski edemi spodnjih okončin lahko nastanejo tudi iz drugih vzrokov: limfedema, lipedema, redko zaradi obojestranske venske tromboze ali sistemskih vzrokov (srčno popuščanje, nefrotski sindrom, miksedem, hipoalbuminemija, hipokalemija, nekatera zdravila …). Pri razjedah na koži moramo izključiti možnosti pojava v okviru sladkorne bolezni kot tudi arterijske razjede, razjede zaradi pritiska ali okužb ter zaradi drugih bolezni, kot so vnetje žil, avtoimunske ali nevrološke bolezni.
Zdraviti čim prej
Vensko bolezen je torej dobro začeti zdraviti čim prej. Osnovno zdravljenje vseh stadijev je zmanjšanje venske hipertenzije, kar dosežemo s kompresijskim zdravljenjem. Posledica bo zmanjšanje otekline, kroničnega vnetja in bolečine ter pospešeno celjenje razjede. Med kompresijske pripomočke prištevamo kompresijske povoje, kompresijske sisteme in kompresijske nogavice, stopnja kompresije je odvisna od fizikalnih lastnosti in elastičnosti kompresijskih pripomočkov, oblike in velikosti uda, izkušenosti ter tehnike povijanja in telesne aktivnosti bolnika. Kompresijske nogavice lahko v začetnih stadijih bolezni začnemo uporabljati takoj, pri napredovalih stadijih pa nadaljujemo zdravljenje s kompresijskimi nogavicami, ko smo predhodno zmanjšali venski edem in reverzibilne kožne spremembe. Kompresijske nogavice predpiše strokovno usposobljen zdravnik po pregledu bolnika in opravljenih preiskavah.
Hipostazični dermatitis zdravimo v akutni fazi simptomatsko, otekanje in nebakterijsko vnetje kože izboljšamo s kompresijskim zdravljenjem z dolgoelastičnimi povoji in kortikosteroidnimi kremami ali kratkoelastičnimi sistemi s cinkovim povojem. Priporočljivo je tudi dodatno zdravljenje s flebotropnimi zdravili v oralni obliki, ki zmanjšajo simptome in pospešijo celjenje golenske razjede. Venoaktivna zdravila lahko svetujemo tudi v primerih, ko je kompresija kontraindicirana.
Gibanje in kompresijska terapija
V zdravljenju venske golenske razjede dodamo lokalno simptomatsko zdravljenje, ki je odvisno od stopnje celjenja razjede. Razjedo redno umivamo z blagim milom in speremo s tekočo vodo, dobro obrišemo, kožo okoli razjede zaščitimo z nevtralno kremo. Na razjedo namestimo sodobno oblogo za rane, ki jo izberemo glede na barvo dna rane in količino izločka iz nje. Ko bolezen napreduje ali če z neinvazivnimi metodami nismo uspešni, zdravimo z invazivnimi postopki, kot so sklerozacija, laserji in radiofrekvenca, ki v zadnjih letih vse bolj nadomeščajo klasično kirurško zdravljenje.
Kot pri vseh drugih boleznih je tudi pri kroničnem venskem popuščanju bolje preprečevati kot zdraviti. Med najpomembnejše ukrepe sodita gibanje in redna kompresijska terapija. Koža ne sme biti suha, zato svetujemo vsakodnevno kratkotrajno umivanje, ki navlaži kožo in tudi zmanjša kolonizacijo z mikrobi. Takoj po kopeli kožo narahlo popivnamo in v naslednjih minutah namažemo s primerno mastno negovalno kremo.
Zaradi dokončne opredelitve moževih težav s kožo bi svetovala pregled pri zdravniku, ki bo opravil morebitne dodatne preiskave in začel ustrezno zdravljenje.
