Vprašanje: Prebiram vaše nadvse koristne naravne nasvete. Pred kratkim ste pisali o tem, ali kašelj zavirati ali spodbujati. Zelo zanimiv članek za dojemanje dejstva, da kašelj ni nadloga, ampak v resnici naša pomoč! Le pomagati si moramo ob njem znati na pravi način, da se pljuča na primer sčistijo in kašelj umiri. Ob tem se mi je porodilo vprašanje, ali morda tudi vročino, ki pogosto spremlja prehlade, narobe razumemo. Sama že opažam, da če jo prehitro znižam, prehlad traja dlje, najsi bo to pri meni, možu ali otrocih. Vesela, bi bila, če lahko tudi o tem kaj napišete. Hvala za vse.
Marija iz Ljubljane
Odgovor je za revijo Jana pripravila Sanja Lončar:
Lahko vam potrdim, da so vaša opažanja pravilna. Pred mnogo leti sem se tudi sama precej bala vročine in posledic, kot so vročinski krči, ki jih pogosto doživijo prav vročični otroci. Iz izkušenj pa sem sčasoma dojela, da vročina ni zlo, da vročinski krči niso vedno posledica vročine pri otroku, da obolenje res traja manj časa, če vročine ne zbijamo za vsako ceno itd. A prosim, ne razumite narobe, to ne pomeni, da lahko vročino popolnoma ignoriramo in zgolj počakamo, da naredi svoje! To bi bilo zelo nevarno, zlasti pri majhnih otrocih. Dobro pa je, da vročino poskušamo čim bolj celostno dojeti in človeku ob vročini tudi čim bolj celostno stati ob strani.
Kdaj se začne vročina?
Ko se telesna temperatura dvigne nad normalno, pravimo, da nas kuha vročina. Kaj je za nekoga normalna telesna temperatura, ni natančno določeno. Splošno pa je sprejeto, da je normalna temperatura človeka med 36,1 in 37,2 stopinje Celzija, merjeno pod pazduho. Vendar je lahko razpon tudi večji. Kadar temperaturo merimo v ustih, naj bi bila ta višja od splošno sprejete za približno 0,3 stopinje, kadar jo merimo rektalno ali v ušesih, pa za približno 0,5 stopinje. Vsak dvig telesne temperature še ni vročina, normalno je namreč, da temperatura zraste proti večeru oziroma upade proti jutru. V tem primeru čez dan niha za od 0,5 do 0,6 stopinje.
Normalno je tudi, da ženskam temperatura skozi menstrualni cikel niha za 0,6 stopinje, najvišja naj bi bila okrog ovulacije. Vsem pa telesna temperatura normalno poraste ob telesnem gibanju: ko na primer tečemo, s krčenjem mišic ustvarjamo toploto. Prav tako je normalno, da poraste temperatura tudi po hranjenju, ta dvig je posledica metabolizma. Da bi lahko z gotovostjo ugotovili, ali nas kuha vročina, je dobro najprej ugotoviti, kaj je za nas normalna telesna temperatura. Zato jo je dobro večkrat izmeriti, ko smo popolnoma zdravi.
Prav tako je ne pozabite izmeriti tudi zvečer in zjutraj. Na meritev pa seveda počakajte vsaj pol ure (najbolje pa dve) po zaužitem obroku, pol ure po pitju vroče ali mrzle pijače, en uro po telesnem gibanju ali topli kopeli itd. Isto velja, ko izvajate meritve ob vročini. Ko torej presežemo naštete okvirje normalne telesne temperature, je to običajno znak, da je nastala vročina oziroma da je telo začelo izvajati obrambno reakcijo na primer proti virusom prehlada.
Zakaj smo zakuhali, običajno ugotovimo po spremljajočih znakih
Na primer, kadar kihamo, smrkamo, nas boli grlo ali glava ..., ni treba prav dolgo razmišljati, zakaj imamo vročino, saj jo je najverjetneje povzročilo divjanje mikrobov prehlada ali gripe. Virusi so običajno v 90 odstotkih v ozadju takšnih težav, mogoče pa je, da jih povzročijo tudi bakterije. Tako deset odstotkov prehladov že na začetku začnejo bakterije. Ker vemo, da proti virusom nimamo takega arzenala zdravil, kakor ga imamo proti bakterijam (s paleto antibiotikov), je že zaradi tega dobro telesno obrambo (vročino) spoznati, pozorno spremljati, jo podpreti in ne takoj blokirati.
Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
Telo pa ne aktivira obrambe v obliki segrevanja telesa le, kadar želi uničiti škodljive mikrobe, ampak tudi ko se želi znebiti kupa nakopičenih toksinov ali pa ko se bojuje proti parazitom ali na primer raku. Mogoče pa je, da je porast telesne temperature posledica škodljivega delovanja določenih zdravil, ki na primer prizadenejo center za uravnavanje telesne temperature v možganih.
Kako telo doseže dvig telesne temperature?
Ko naš imunski sistem zazna težave, ki bi jih bilo dobro obvladati s pomočjo segrevanja telesa (na primer večji vdor virusov prehlada v telo), začnejo bela krvna telesca sproščati tako imenovane pirogene snovi. To so specialci, ki oddivjajo v poseben del možganov, odgovoren za reguliranje telesne temperature – v hipotalamus. Tam nastavijo termostat telesa na višjo temperaturo, kar sproži segrevanje telesa.
Kaj pomeni mrazenje?
Ste se kdaj vprašali, zakaj vaše telo ob vročini žari kot radiator, vas pa zebe? Ko telo naravna termostat na višjo vrednost, se sredina telesa začne segrevati. Ker je zunanji del telesa hladnejši, imate občutek vročice znotraj in mrazenja zunaj. Ko se telo bolj ali manj enakomerno segreje po vseh delih, vam znova postane toplo. Kadar torej čutite mrazenje, imate hladno ali mrzlo kožo, ko vam prijajo topla odeja, topli napitki, to pomeni, da telo še »meče polena na ogenj«, da bi vas segrelo.
Kaj pomeni potenje?
Ko opisani občutki mrazenja izginejo in vam postane toplo, se je telo segrelo na želeno vrednost. Da temperatura ne bi naraščala čez mejo (oziroma da se obdrži na nastavljeni vrednosti), ki je na primer potrebna za uničevanje virusov, se začne telo ohlajati. Koža postane vroča, pore se začnejo odpirati in izločati znoj. Telo se namreč ohlaja z izhlapevanjem znoja s kože, z oddajanjem toplote v prostor, s prenosom toplote na predmete, ki so v stiku s kožo, in podobno. Običajno nam v tem obdobju prijajo hladni napitki, čim manj obleke na telesu …
Ne blokirajte vročine, raje jo podprite
Cilja vročine ob prehladu sta učinkovito uničevanje škodljivih mikrobov in pomoč pri čiščenju telesa. Zato je ob obvladovanju vročine dobro poskrbeti tudi za ustrezno hidracijo, razkisanje in razstrupljanje telesa ter za naravno uničevanje mikrobov. Če telo pri tem ustrezno podpremo, se bomo med vročino počutili dobro, povišana temperatura bo trajala kratek čas, mi pa bomo kmalu spet zdravi. Preden pogledamo, kako lahko vročino podpremo, preverimo, kaj ni dobro storiti, ko zakuhamo.
Neustrezna podpora vročine je, ko jo začnemo zbijati ne v času ohlajanja, ampak že takrat, ko nas mrazi in ko se je telo šele začelo segrevati, saj prav vztrajno ohlajanje telesa v času, ko se telo želi segreti in »skuriti« škodljive mikrobe, lahko podaljša obolenje. Napak je tudi siliti vročično osebo s »težko« hrano. Telo ob vročini energijo porablja za notranji boj, zakaj bi mu jo odtegovali še za prebavo težke hrane? Prav tako pa je tudi napak ne zniževati vročine (v fazi segrevanja ali ohlajanja), če se bolnik počuti zelo slabo, če ni hidriran, ker ne more piti, če temperatura naraste nad 41 stopinj (pri otrocih pa že prej) ...
Hidracija!
Ustrezna preskrba telesa z vodo ni nujna le za dobro delovanje imunskega sistema, za razstrupljanje telesa, ampak tudi za dobro delovanje telesne termoregulacije ob vročini. Telo se mora po predhodnem segrevanju tudi ohladiti oziroma preprečiti, da telesna temperatura narašča v nedogled in nas »skuha«. Ker je pomembna oblika ohlajanja telesa prav znojenje, je izredno pomembno, da pijemo dovolj vode.
Telo lahko, če verjamete ali ne, ob hudi vročini izgubi tudi do 15 litrov vode na dan! Običajna dnevna izguba vode iz telesa, ki jo moramo s pitjem vode nadomestiti, je od dva do tri litre. Ob vročini torej lahko popijete več vode kot običajno. S tem boste telesu pomagali, da »oddela« svoje, vi pa se boste ob tem počutili dobro.
Znaki, da ob vročini pijemo premalo, so na primer majhna količina koncentriranega urina, zaprtje, suha usta in ustnice, odtisi zob na robu jezika, glavobol, utrujenost, slaba koncentracija, vrtoglavica, hitro bitje srca, hitro dihanje … Poleg tega se lahko ob hujši dehidraciji začne pregrevanja telesnega središča in glave ter nastanejo vročinski krči, saj se telo ob pomanjkanju vode ne more optimalno hladiti. Kadar se to zgodi, moramo telesu (dokler se znova ne hidrira) pomagati pri ohlajanju, saj se zaradi dehidracije ni sposobno optimalno ohlajati.
Dobro je ob večji izgubi vode s potenjem zaužiti tudi nekoliko več naravne soli, da se nadomestijo minerali. Ob dehidraciji se tako priporoča pitje posebnih pijač, ki izboljšajo elektrolitsko stanje telesa. Lahko jih kupimo (na primer lekarniško pripravljene praške za rehidracijo ali pa naravni sok oziroma vodo mladih kokosovih orehov), lahko pa jih pripravimo tudi sami doma. V pol litra vode zamešamo četrt čajne žličke naravne soli in jušno žlico kakovostnega sladkorja. Pijemo po požirkih, dokler se ne počutimo spet dobro.
