Za davico je značilna vnetna reakcija na sluznici nosu, žrela in kože, kjer se razvije belkasta obloga. Iz žrela se obloga lahko širi v sapnik in sapnice ter povzroči zadušitev. Pojavlja se predvsem pri ljudeh, ki živijo v slabih socialno-ekonomskih razmerah. V Sloveniji smo zadnji primer bolezni zabeležili davnega leta 1967, se pa davica še vedno pojavlja v Indiji, Nigeriji, Braziliji, Indoneziji in na Filipinih. Obsežno epidemijo davice, ki so jo le stežka zajezili, so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zabeležili v nekdanjih državah Sovjetske zveze.
Cepljenje
Sicer pa se po podatkih NIJZ največ obolenj pojavlja pozno jeseni in v zimskih mesecih. Učinkovito in varno jo preprečujemo s cepljenjem, pri čemer so za osnovno cepljenje potrebni trije odmerki cepiva, čemur sledijo ponovna cepljenja vsakih 10 let z enim odmerkom. Odpornost proti bolezni po cepljenju postopoma upada.
V primeru, da bi bile osebe v stiku z bolnikom s potrjeno davico, bi s pregledom brisa žrela ugotovili morebitno prisotnost te bakterije. Če je bakterija v žrelu teh oseb prisotna in so osebe bile cepljene proti davici, se jih začne zdraviti z antibiotiki. Osebe, ki so bile v stiku z bolnikom in niso bile cepljene, cepimo in začnemo zdraviti z antibiotikom.
Način prenosa
»Izvor okužbe je bolnik ali klicenosec, ki nosi toksigene seve bakterije v nosno žrelnem prostoru ali na koži,« pojasnjujejo na NIJZ. Prenos okužbe je kapljičen, posreden ali neposreden, s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem, prek predmetov in tudi živil. Trajanje kužnosti je različno, a je redko daljše od dveh do štirih tednov. Pri bolnikih, ki se zdravijo z antibiotiki, kužnost preneha po dnevu ali dveh.
Inkubacija in potek bolezni
Njena.si
Srčna soseska povezala Slovenijo: 150.000 evrov donacij podeljenih 20 prostovoljnim društvom
Okužba lahko poteka brez simptomov ali pa kot huda smrtna bolezen. Bolezenske težave so odvisne od mesta okužbe, odpornosti okužene osebe, strupenosti bakterije in morebitnega razsoja toksina v kri.
Čas od okužbe do nastopa bolezni je od 1 do 6 dni, pri čemer se davica klinično pojavlja v dveh oblikah: kot lokalna davica, ki je posledica okužbe zgornjih dihal ali kože, ter kot davica, ki je posledica razsoja toksina v kri in oddaljene organe.
Za lokalno davico je značilen pojav tako imenovanih pseudomembran, to je belkastih oblog, ki se postopoma debelijo in lahko ovirajo dihanje, zlasti, če se širijo po žrelu, v sapnik in sapnici. Bolnik postane hripav, postopoma popolnoma izgubi glas, začne lajajoče kašljati. Pojavi se sikanje, oteženo dihanje, bolnik pomodri. Pseudomembrane lahko povsem zaprejo dihalne poti in pride do zadušitve.
Najresnejši in najpogostejši so zapleti zaradi razsoja toksina v kri in njegovega učinka na srce in osrednje živčevje.
Zdravljenje
Specifično zdravljenje davice je zdravljenje z antitoksinom, z antibiotikom pa se doseže odstranitev bacila in s tem tvorbo toksina ter širjenje okužbe. Antibiotično zdravljenje mora trajati vsaj 14 dni, da se bakterijo odstrani iz žrela. Bolnik mora biti v osami ves čas zdravljenja, vse dokler »po končanem antibiotičnem zdravljenju s preiskavami več ne ugotovimo bakterije v žrelu.«
Preprečevanje
Davico učinkovito in varno preprečujemo s cepljenjem. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Ponovna cepljenja sledijo vsakih 10 let z enim odmerkom.
