Grčaste gomolje, velike od 8 do 10 centimetrov, opazimo po bolje založenih trgovinah, a le redki jih uporabljajo. Škoda, ker gre za okusno živilo, ki je za povrh zelo zdravilno, še posebej za diabetike in tiste, ki bi radi shujšali.
Zmeraj pri roki
Topinambur raste povsod okrog nas, še najraje na bregovih rek, imamo ga za okrasno rastlino na robu vrtov ali pa za nadležen plevel, saj zraste tudi do tri metre visoko. Opazimo ga zaradi rumenih cvetov, podobnih majhnim sončnicam (navsezadnje sta rastlini iz iste družine).
Pozno poleti oziroma v jeseni ga izkopljemo (ko se nadzemni del rastline posuši) in shranimo v suh in temen prostor, kjer bo počakal do spomladi, ko lahko gomolje spet izkopavamo, le da bodo nekoliko bolj sladki, saj se čez zimo sestava spremeni. Prenesejo do – 30 stopinj, zato ga je pametno nasaditi, če ga imamo kam. Tako ga bomo imeli zmeraj pri roki.
Za hujšanje in zoper povišan krvni sladkor
Topinambur vsebuje inulin, ogljikov hidrat, ki se počasi sprošča v kri in ne povzroča nihanja krvnega sladkorja, zato ga priporočajo sladkornim bolnikom pa tudi vsem tistim, ki se trudijo s hujšanjem. Za povrh sodi med prebiotike, saj nedotaknjen pripotuje skozi prebavila, predvsem skozi agresivne razmere v želodcu, do debelega črevesa, kjer hrani koristne bakterije.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Če ga nismo navajeni, ga na začetku uživajmo v manjših količinah, saj povzroča napihovanje in pline, a se zadeva kmalu umiri. Koristnost topinamburja vsekakor zelo pretehta kakšen prdec tu in tam.
Najbolj zdrav je surov
Topinambur je živilo, ki prispeva k dobremu zdravju, dolgoživosti in svežemu videzu. Vsebuje bazične elemente, ki razkisajo telo, poskrbi za dobro prebavo, telo oskrbi z rudninami. Vsebuje kar precej vitamina C, karotene, ki zavirajo proste radikale, in kar je precej pomembno – kroti apetit.
Ima prijeten sladkast okus po oreščkih, zato je škoda, da bi ga uživali kot zdravilo v obliki sirupov in sokov. Seveda je najkoristnejši surov (največ zdravilnih snovi vsebujejo gomolji pozno jeseni in na začetku zime), kar ni problem, saj ga ni treba kuhati. Naribamo ga ter zabelimo z malo olja in kisa, dodajamo ga solatam ali juham in omakam po tem, ko so že skuhane. Sicer pa ga lahko pripravljamo tako kot krompir, kolerabo ali cvetačo.
