Veliko posilstev se zgodi med štirimi stenami doma, ampak kot je pokazal nedavni razvpiti primer v Franciji, se včasih žrtve zločinov nad sabo niti ne zavedajo – ker jih je storilec pred dejanjem omamil. Zato se ne upirajo in se pogosto tudi ničesar ne spomnijo. Sploh se ne zavedajo, da so žrtve. Temu se reče kemična podreditev. Raziskave priznavajo, da ne morejo navesti točnih številk, kažejo pa, da je tega precej več, kot si mislimo.
Nekoč bomo govorili o »času pred primerom Pelicot in o času po njem«, so napovedali, tako kot zdaj govorimo o času pred gibanjem #MeToo in po njem. Nekateri pravijo, da je bil francoski primer Pelicot družbeno-kulturni potres, ki bo povzročil spremembe v zakonodaji in v zavesti ljudi. Ali se bodo napovedi uresničile, bo pokazal šele čas, nekaj pa je gotovo že zdaj: začeli smo se pogovarjati o kemični podreditvi.
Izraz je morda še relativno nov, pojav pa ne, a vse dotlej, ko je neka Francozinja pristala na javno sojenje, da bi javnost ozavestila o tem, kako jo je mož omamljal, da so jo lahko on in drugi posiljevali, veliko ljudi za kemično podreditev (ali tudi kemično prisilo) ni še nikoli slišalo. In je zato nujno, da se o tem pogovorimo.
Kemija na strani zločincev
Izraz kemična podreditev pomeni uporabo psihoaktivnih snovi za zmanjšanje odpora, okrnjeno zavedanje ali onemogočanje sposobnosti za zavestno odločanje. Za podreditev žrtve, na kratko. Uporablja se pretežno v zločinske namene: za tatvine, rope, ugrabitve in zelo pogosto za spolne napade. Storilec izkoristi stanje omamljene žrtve, ki se ni sposobna braniti ali je celo brez zavesti.
Drog, s katerimi storilci povzročijo omamljenost, je več vrst. Vplivajo na živčni sistem in imajo široko paleto učinkov, med drugim zaspanost, omotico, izgubo spomina, nezmožnost premikanja, bruhanje, slabost. Pri dolgotrajnem uživanju celo izpadanje las, se je pokazalo. Ena najpogosteje uporabljanih je na primer tudi alkohol, droge v sostorilstvu z alkoholom pa učinkujejo še močneje.
O eni plati kemične podreditve (v izvirniku chemical submission) že nekaj malega vemo, o njej govorimo že leta, čeprav zadeve nismo predalčkali pod to ime: gre za posilstvo s pomočjo drog, na primer GHB ali rohipnola, ki se ju je prijelo ime »drogi za posilstvo«.
Dogaja se v barih in nočnih klubih, kjer ženski v pijačo znanci ali celo popolni tujci nasujejo (ali zlijejo) droge brez barve, vonja in okusa, ko izgubi zavest ali postane prešibka, da bi se upirala, pa jo spolno zlorabijo. Čez nekaj ur se prebudi s črno luknjo v spominu, spomin na dogajanje se vrača po koščkih, morda nikoli v celoti, jasno pa je, da se ji je zgodilo nekaj hudega. Kako se zaščititi pred tem, mediji in zaskrbljeni starši dekleta poučujejo že leta. In zares upamo, da je ta pouk koristen.
Potem je pa tu še druga različica kemične podreditve, tista, ki jo je razgalila zadeva Pelicot: omamljanje z drogami za zaprtimi vrati doma. Storilec je družinski član, žrtve pa ženske, otroci ali starejši. Drog za prvo različico na temnem spletu ni težko dobiti, pri drugi pa je vse še bistveno laže: na voljo so kar doma v omarici z zdravili.
Zdravila, ki jih je moč zlorabiti za pomoč pri nasilju, so praktično v vsakem domu.
Kako preprosto je, je pokazala prav francoska zgodba – Dominique Pelicot je z receptom osebnega zdravnika sedem let brez težav v lekarni dvigoval uspavala in pomirjevala ter z njimi omamljal svojo ženo. Pa čeprav skuša francoska agencija za zdravila z vsemi mogočimi ukrepi preprečevati kriminalno zlorabo zdravil – na primer z omejevanjem izdaje nekaterih zdravil ali dodajanjem barve drugim, da jih je teže neopazno nekomu podtakniti. Ni dovolj. Zdravila, ki jih je moč zlorabiti za pomoč pri nasilju, so praktično v vsakem domu.
Pri poimenovanju teh snovi smo namenoma zelo megleni in skopi s podrobnostmi. Njihova uporaba je več kot preprosta, zdrobljene tablete, praške ali kapljice storilci vmešajo žrtvi v hrano ali pijačo. To je počel tudi Pelicot – droge je vmešal z vino, čaj, celo v sladoled. Njegova žena Gisèle ni imela pojma, kaj se dogaja z njo, njuni otroci pa so njene luknje v spominu in občasno zmedenost pripisovali zgodnji demenci.
Vršiček ledene gore
Šele ko so moža posiljevalca pripeljali pred sodišče, so se začeli kazati obrisi pojava, katerega pravih razsežnosti še vedno ne poznamo. Glavni razlog je to, da se žrtve dogodka sploh ne spominjajo ali nočejo na policijo. Podatki za Francijo so grozljivi, po eni verziji 80 odstotkov žensk posilstev ne prijavi, od teh, ki jih, pa jih 80 odstotkov sploh ne raziščejo. Druga ocena pa ugiba, da naj bi posilstvo s pomočjo kemije prijavila le vsaka deseta ženska in od storilcev teh desetih prijavljenih odstotkov je na sodišču obsojen manj kot odstotek in pol.
Strokovnjaki pravijo, da je to, kar o posiljevanju s pomočjo kemije vemo zdaj, najverjetneje le vrh ledene gore. Niti ne vrh, bolj vršiček. Od dvajset do trideset odstotkov vseh spolnih napadov naj bi izvedli s kemičnim podrejanjem. Dve tretjini posilstev se zgodita doma. Zagrešijo jih tisti, ob katerih bi morale biti ženske najbolj varne – partnerji, očetje, bratje.
Njena.si
Prvi koraki v samostojno življenje: Kako zavarovati svoje stanovanje?
Ženske od prijave odvrača tudi nejevernost okolice – poleg tega, da še same ne vedo vedno, kaj se je pravzaprav zgodilo, se pogosto zgodi, da jim ljudje okrog njih ne verjamejo. Pri otrocih tovrstne zgodbe pogosto pripisujejo bujni domišljiji, pri starejših pa demenci. Kadar se policija vendarle loti preiskave, je posilstvo s kemijo težko dokazati, saj droge iz telesa hitro izginejo. Razen če … razen če se lotijo preiskave las, lasje si namreč zapomnijo in še mesece po dogodku pokažejo sledi droge.
Francoski predsednik Macron je v svojem prvem mandatu bombastično napovedal, da se bo lotil iztrebljanja nasilja nad ženskami. Ni prišel daleč.
Stara ideja, nova izvedba
Odkrijejo le malo storilcev, pa še potem so sojenja zaradi zaščite žrtev zaprta za javnost, zato je zgodb o takih primerih malo.
Dominique Pelicot ni bil prvi, ki se je domislil omamljanja svoje žene, da je tako preprečil njen odpor in z njo celo desetletje nekaznovano počel, kar je hotel. Taki ljudje so pred njim že bili in po njem zagotovo še bodo, čeprav večina storilcev – tudi ženske so med njimi – svojih žrtev na spletu ne ponuja tujcem. Kot rečeno, odkrijejo le malo storilcev, pa še potem so sojenja zaradi zaščite žrtev zaprta za javnost, zato je zgodb o takih primerih malo, pa še te so večinoma anekdotične in jih je težko ali nemogoče preveriti.
Menda je bil leta 2010 v ZDA neki John Smith – ime je prav priročno splošno, kot Janez Novak, recimo – obsojen zaradi uporabe uspaval, s katerimi je omamljal svojo ženo in jo zlorabljal. V Veliki Britaniji pa naj bi pet let pozneje imeli primer Susan Hamilton, ki je možu več mesecev dajala uspavala v hrano. Ne zaradi želje po spolni zlorabi, hotela si je pridobiti nadzor nad družinskimi financami. In potem še ena težko preverljiva zgodba iz leta 2018, ko naj bi južnokorejska zakonca Kim svojega otroka pitala s pomirjevali, da bi ga laže nadzorovala. V Sloveniji ni v javnosti znan noben podoben primer, a za zaprtimi vrati domov … kdo ve?
Zdaj zdaj bomo ukrepali
Pri francoski Nacionalni agenciji za varnost zdravil (ANSM) pravijo, da število spolnih napadov s pomočjo kemije zadnjih dvajset let vztrajno raste, v zadnjih letih pa je podivjalo. Po kampanji #MeTooGHB v družbenih medijih leta 2022 je število prijav poskočilo za 70 odstotkov.
A država se ni zganila vse do primera Pelicot, ko se je nenadoma zbudila iz dremeža, se zgroženo ozrla okrog sebe in najavila reforme. Eden od obljubljenih ukrepov je financiranje testnih kompletov – doslej je komplet lahko naročil samo sodnik, stal pa je tisoč evrov. Testirati je moč za 24 različnih drog (pri primerih kemične podreditve so jih doslej odkrili že več kot 30) in to je treba storiti v štiriindvajsetih urah po dogodku.
Vlada je obljubila pilotni program: testi, ki povedo, ali je bila ženska omamljena, bodo brezplačno na voljo na določenih območjih v izbranih lekarnah, vse skupaj pa bo financiralo javno zdravstvo. (Hitri testi za droge za domačo uporabo se dobijo tudi pri nas. Niso poceni – več drog zaznavajo, toliko dražji so – so pa 99-odstotno zanesljivi.)
Do konca leta naj bi Francozinje posilstvo lahko prijavile v vsaki bolnišnici in ne več kot doslej samo na policiji. Ampak tu trčimo ob še eno oviro: osebni zdravniki, pa tudi osebje v bolnišnicah večinoma ne znajo prepoznati znakov kemične podreditve. Nekaj malega jih o tem naučijo med študijem, ampak kot pravi neki profesor na medicini, to učim v drugem letniku, do šestega večino podrobnosti že pozabijo. Treba je torej vlagati tudi v ustrezno izobraževanje medicinskega osebja.
Primer Pelicot je odmeval po vsem svetu, vendar razen francoske vlade – ki je medtem padla, ne vemo pa, ali bo nova vlada držala obljube stare – druge države niso napovedale ukrepov. Se je pa vsekakor okrepil pritisk javnosti. In tako se začne – z ozaveščanjem javnosti. Zato: povejte naprej. Pogovarjajte se o tem. Morda boste s tem komu pomagali.
Pomisliti na nepredstavljivo
»Ljudje pogosto nočejo verjeti, da se kaj tako pošastnega lahko zgodi v družini. In to je moje sporočilo: da, lahko se zgodi. Družina je lahko kraj groze. Vedno moramo pomisliti tudi na nepredstavljivo.«
Kemična podreditev pušča na žrtvah grozljive posledice, tako telesne kot duševne. Med telesnimi so na primer utrujenost, glavoboli in prebavne težave, med psihičnimi kronična anksioznost, posttravmatska stresna motnja, občutki nemoči, sramu in krivde, nezaupanje do bližnjih … Zato je zelo pomembno zavedanje, da do zlorabe lahko pride tudi v krogu najbližjih. Kot pravi dr. Ghada Hatem-Gantzer, francoska ginekologinja, ki organizira tečaje za ozaveščanje medicinskega osebja: »Ljudje pogosto nočejo verjeti, da se kaj tako pošastnega lahko zgodi v družini. In to je moje sporočilo: da, lahko se zgodi. Družina je lahko kraj groze. Vedno moramo pomisliti tudi na nepredstavljivo.«
Kaj storiti, če nekaj sumite
Kemično podreditev je težko prepoznati, a če sumite, da se vam ali nekomu v vaši bližini dogaja nekaj nenavadnega, bodite pozorni na nenadne spremembe v vedenju, na prisotnost zdravil ali substanc, ki jih žrtev običajno ne uporablja, na ponavljajoče se epizode nezavesti, omotice ali zmedenosti brez jasnega medicinskega razloga.
Osebni zdravnik ali urgentni center lahko preverita prisotnost substanc v telesu. Za podporo in zaščito se obrnite na pristojni CSD ali poguglajte »pomoč za žrtve nasilja« in preberite nasvete na strani https://www.gov.si/teme/pomoc-v-primeru-nasilja/, ki ponuja tudi naslove in telefonske številke za pomoč. Veliko je različnih oblik pomoči za žrtve. Vendar morate sami narediti prvi korak: zaprositi zanjo.
Omamljene ne privolijo
Slovenski kazenski zakonik kemične prisile izrecno ne omenja, vendar se drži ne tako dolgo nazaj vpisanega načela »samo ja pomeni ja« in torej zahteva izrecno privolitev. Drugi odstavek 170. člena pravi »privolitev iz prejšnjega odstavka tega člena je podana, če je oseba po svoji navzven zaznavni, nedvoumni in svobodni volji privolila v spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje in je bila sposobna sprejeti tako odločitev«. Če je žrtev omamljena, to pomeni, da privolitve ni mogla dati, saj tega ni bila sposobna.
